Tiskane izdaje
Vodstvo zdravstvene zavarovalnice je zbranim najprej prebralo pisna pojasnila agencije o ukrepu imenovanja izredne uprave, v katerem ta zagotavlja, da je odločno in nepristransko ukrepala v korist vseh zavarovancev, skoraj tri mesece zbiranja dokaznega materiala pa je botrovalo temu, da je njihova odločitev povsem naključno sovpadala s sklicem zdaj preklicane izredne skupščine. V agenciji so zavrnili vse namige, da skušajo koga ščititi ali prikriti dejanja preteklih uprav, saj so se za ukrep odločili prav zato, da bi preprečili razpad sistema.
S pojasnili agencije člani Vzajemne niso bili zadovoljni, saj jih je zanimalo predvsem, zakaj se je ta za ukrepanje odločila šele potem, ko je s svojo akcijo začela Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), čeprav se je za nepravilnosti v Vzajemni vedelo že precej prej, prav tako pa jim ni jasno, zakaj se je agencija odločila za najbolj rigorozen ukrep, čeprav jim je bilo na voljo pred tem še nekaj drugih korakov. Tokrat so ostali brez teh odgovorov, saj se predstavniki agencije sestanka niso udeležili.
Z odnosom agencije, pa tudi vlade, ki jim prav tako ni prišla pojasniti svojih stališč, je bila zelo nezadovoljna predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak, ki je menila, da je zaradi tega na preizkušnji demokracija. Kot je dejala imajo zato upokojenci na tokratnem sestanku tri jasna sporočila.
"Vladi jasno sporočamo, da svoje vloge pri vsem skupaj ni opravila kot bi morala, obenem pa se sprašujemo, kako naj zaupamo sedanjemu nadzornemu svetu, ki je že večkrat dokazal, da ignorira zavarovance. Tretje naše sporočilo pa je, da mora vlada nemudoma zamenjati svet Agencije za zavarovalni nadzor, saj za njegovimi člani očitno stojijo drugi ljudje," je dejala Kožuh Novakova.
Z ravnanjem agencije so bili večinoma nezadovoljni tudi ostali udeleženci zbora, ki ne sprejemajo njenih pojasnil. Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber je tako med drugim dejal, da je omenjena inštitucija najmanj neučinkovita, če ne celo nesposobna. Po njegovih besedah se namreč težave v Vzajemni vlečejo že najmanj šest let, a se je za začetek urejanja zadev moral zgoditi revolt 900.000 zavarovancev. Agencija zato po njegovem mnenju zasluži javno nezaupnico in razmislek vlade o ukrepanju, čeprav Kidrič tudi pri njem uživa popolno zaupanje.
Praktično edini, ki z upokojenci in ostalimi udeleženci sestanka ni bil na isti valovni dolžini, je bil pravnik Šime Ivanjko, ki je dejal, da se je agencija vendarle dobro odzvala. Ob tem pa je opomnil na dejstvo, da zavarovanci niso lastniki Vzajemne, pač pa zgolj njeni uporabniki, zato zadnja zavajanja javnosti in politizacija zadev nista primerni. Namignil je tudi na to, da bi pri celotnem dogajanju lahko šlo tudi za konkurenčni boj zavarovalnic na trgu.
Izredni predsednik uprave Dušan Kidrič je v nadaljevanju udeležencem razložil, da je skupaj z Ireno Kos dobil mandat predvsem za dve nalogi. Prva je ureditev spornih zadev iz preteklosti in s tem seveda tudi pregled poslovanja vseh dosedanjih uprav, ki bo potekal postopoma in ob zagotovilu, da bodo v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki naj bi se med revizijo že pokazale, do odgovornih primerno ukrepali.
"Druga pomembna naloga pa je, da pripravimo tak način sodelovanja s člani zavarovalnice, da bodo pri tem lahko zastopane vse različne interesne skupine v Vzajemni," je dejal Kidrič in dodal, da mora pri oblikovanju omenjenega okvira sodelovati najširši krog zainteresiranih.
Kot edini predstavnik države se je sestanka udeležil svetovalec zdravstvenega ministra Martin Toth, ki je udeležencem predstavil nekatere usmeritve države pri razvoju zdravstvenih zavarovanj. Te se po njegovih besedah gibljejo predvsem v smeri, da bi vzajemne zavarovalnice služile točno določenemu namenu, z njimi pa morajo upravljati njeni člani. Prav zato razmišljajo o oblikovanju posebnega zakona o vzajemnih zavarovalnih družbah, medtem ko je trenutno najverjetneje neizvedljiva možnost prenosa dopolnilnega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje, čeprav še niso v celoti odpisali niti te možnosti.
