Nedvomno je bil duhovni oče slovenskega naroda

V Ljudskem vrtu vrhunec dogodkov, namenjenih oživitvi Slomškovega duha. Slovesna maša je bila na nogometnem stadionu pred okoli 10 tisoč verniki.

Objavljeno
26. september 2009 23.33
Miha Rubin
Miha Rubin
Maribor - Blizu 10.000 vernikov - sodeč po registracijah na avtomobilih in avtobusih z vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva - je v sončnem sobotnem dopoldnevu napolnilo tribune mariborskega stadiona Ljudski vrt, kjer je bilo osrednje slavje v Slomškovem letu. To je posvečeno 150. obletnici prihoda Antona Martina Slomška v Maribor in 10. obletnici njegove beatifikacije.

Slomška smemo upravičeno nagovarjati duhovni oče slovenskega naroda, saj je bila njegova ljubezen do lastnega naroda izrazito celostna, je v Ljudskem vrtu dejal apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, ki je mašo vodil skupaj s slovenskimi škofi, duhovniki in redovniki. »S svojo pisano besedo je Slomšek hotel doseči zares vse: duhovnike in redovnike, meščane in kmete, družine in vzgojitelje, mlade in otroke, ostarele in bolne; tudi za berače je zapisal nasvete,« je poudaril nuncij.

Med drugim se je dotaknil aktualnih časov in opozoril na podleganje vplivom potrošništva. Po njegovih besedah je pasti prihodnje potrošniške družbe Slomšek videl že davno prej, ko je dejal, da »k nepotrebnim rečem navajati ljudi se pravi ljudem mošnjo prazniti, jih okrasti«. To ni nič drugega kot to, kar dela današnja potrošniška in uživaška miselnost, ki ustvarja v ljudeh nove in nove potrebe ter jih nato z množico oglasov sili, da jim zadostijo.

Včerajšnje evharistično slavje je bilo vrhunec prireditev, ki so se vrstile od 14. septembra lani in so bile namenjene oživitvi Slomškovega duha v slovenskem človeku, je povedal mariborski nadškof Franc Kramberger. Po njegovih besedah je udeležba na stadionu potrdila, da je bil Slomšek, ki je leta 1859 sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Labodski dolini preselil v Maribor in s svojim delom zaznamoval mnoga področja (versko izobraževanje, vzgojo, šolstvo, kulturo, jezik itd.), mož ne zgolj mariborske ali štajerske, ampak (vse)slovenske »dimenzije«.

V Ljudski vrt so poleg vseh slovenskih škofov in dveh sosednjih iz Varaždina in Gradca prišli še predstavniki drugih krščanskih cerkva (pravoslavne, evangeličanske in binkoštne), na tribunah so bili tudi župani iz regije. V spremljevalnem programu, ki je potekal na več lokacijah, so si lahko ogledali dve razstavi in nov dokumentarni film o Slomšku ter obiskali njegov grob.

Iz nove izdaje Nedela