Tiskane izdaje
Abril y Castello je poudaril, da je več tisoč žrtev samo v breznu Pod Krenom, "tisoči drugih ležijo v breznih v bližnji okolici, deset in deset tisoči so v drugih jamah, tankovskih grabnih, opuščenih rudnikih in drugih skrivnih krajih po vsej Sloveniji".
Abril y Castillo je v nagovoru tudi spomnil na odkritje grobišča v rovu svete Barbare v Hudi Jami pri Laškem. "Strašna zgodba dobiva novo podobo: tisoče mumificiranih trupel žrtev, med njimi tudi žensk in otrok. Tudi v tem primeru so storilci poskušali skriti resničnost zastrašujočega barbarskega dejanja s tonami železa in cementa, da zgodovina ne bi zvedela za to tako grozovito nasilje nad najbolj osnovnimi človeškimi pravicami," je dejal.
Nuncij je ob breznu Pod Krenom ob somaševanju škofov in duhovnikov tudi vodil mašo. Po maši je sledil krajši kulturni program.
Kot je znano, so se med sklepnimi boji ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 pred partizani iz Slovenije na avstrijsko Koroško umaknile tudi enote slovenskih domobrancev in civilisti. Te so britanske zasedbene sile vrnile komunističnim oblastem v Slovenijo. Velika večina vrnjenih je bila pozneje pomorjenih, mnogi med njimi na območju Kočevskega Roga.
Po podatkih zgodovinarja in vodje evidentiranja prikritih grobišč Mitje Ferenca je med drugo svetovno vojno in zaradi nje do konca leta 1945 umrlo okrog 80.000 Slovencev, po končani vojni pa 14.000.
