Tiskane izdaje
Premier Slovenije in hrvaška premierka sta omenjeno dejala v izjavi po nagovoru na današnjem Hrvaško-slovenskem gospodarskem forumu v poslopju Hrvaške gospodarske zbornice (HGK).
Kosorjeva je še izrazila prepričanje, da bosta s slovenskim premierom našla rešitev. Napovedala je, da se bo potem srečala s koalicijskimi partnerji v vladi in predstavniki parlamentarnih strank, ter od parlamenta zahtevala in dobila podporo za parafiranje in podpis sporazuma o arbitraži. Na koncu pa naj bi sabor z dvotretjinsko večino arbitražni sporazum, ki je po njenih besedah nastal na podlagi pisma, ki ga je po ljubljanskem srečanju poslala švedskem predsedstvu EU, ter na odgovoru, tudi podprl.
Premier Pahor je še poudaril, da se morata državi in naroda odločiti, ali bodo na prihodnost gledali skozi skupne interese, kar bo prineslo stabilnost, prijateljstvo in blaginjo, ali zgolj na razlike, kar bo imelo za posledice spopade in nestabilnost.
"V preveliki večini javnosti na obeh straneh se je utrdila napačna teza, da je edini interes Hrvaške, da čimprej postane članica EU, interes Slovenije pa, da je čim prej rešeno vprašanje meje," je še ocenil Pahor. Dodal je, da je vstop Hrvaške v EU tudi v interesu Slovenije, reševanje vprašanja meje pa tudi v interesu Hrvaške.
Kot je še povedal predsednik slovenske vlade, je ta interes vzajemen in omogoča odpiranje povsem novega poglavja v odnosih med državama, s predsednico Kosorjevo pa sta odločena, da se ne glede na morebitno nepriljubljenost njunih odločitev, teh držita kot "pijanec plota".
Pojasnil je, da se mu omenjena odločnost zdi "zelo pomembna" za utrditev zaupanje med državama in tudi med premieroma osebno. Zagotovil je tudi, da bosta s hrvaško premierko storila vse, kar mislita, da je dobro za blaginjo in varnost obeh držav in narodov.
Hrvaška premierka je izpostavila, da sta s Pahorjem odprla novo stran v odnosih med državama, ki temelji na medsebojnem sodelovanju, razumevanju in spoštovanju kot temelju za prihodnje sodelovanje. Med drugim je še dejala, da so odnosi na politični ravni izjemno pomembni tudi za gospodarsko sodelovanje med državama. Pojasnila je, da je to pokazalo srečanju obeh premierov v Trakošćanu, po katerem se je, kot je dejala, občutno zvišalo število slovenskih turistov na Hrvaškem.
Poslovni forum slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov
Na poslovnem forumu, ki sta ga ob priložnosti današnjega srečanja predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja in njegove hrvaške kolegice Jadranke Kosor v Zagrebu pripravili Gospodarska zbornica Slovenije in Hrvaška gospodarska zbornica, je sodelovalo prek 150 slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. Po besedah premiera Pahorja je za zdajšnji zastoj v gospodarski menjavi med državama poleg krize delno vendarle kriva tudi politika. Poudaril je, da se nahajamo v ključnem trenutku za razvoj medsebojnih odnosov, ki naj temeljijo na načelih vzajemnih interesov in koristi.
Pomembnost trenutka je potrdila tudi njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor, ki je razvila tezo o novi "paradigmi zmage", ki temelji na skupnem uspehu in izgradnji mostov spoštovanja in sodelovanja, zlasti tudi za prihodnje generacije.
Kosorjeva in Pahor sta po srečanju z novinarji, na katerem niso bila predvidena novinarska vprašanja, nadaljevala pogovore o arbitražnem sporazumu na delovnem kosilu. Premier Pahor se bo popoldan srečal tudi s predsednikom Socialdemokratske stranke (SDP), največje opozicijske stranke na Hrvaškem, Zoranom Milanovićem.
Žbogar: Slovenija si želi, da bi se pogovori odvijali hitreje
Slovenija bi si želela, da bi se pogovori s Hrvaško o arbitražnem sporazumu o meji odvijali hitreje, je v Luksemburgu povedal vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar. "Ampak za dogovor sta potrebna dva in upamo, da bo tudi današnji obisk v Zagrebu k temu prispeval in da bo zadeva čim prej končana," je menil.
Na vprašanje, kaj bo napravila Slovenija, če arbitražni sporazum ne bo podpisan do morebitne naslednje pristopne konference Hrvaške z EU, je minister odgovoril, da bo Slovenija napravila "en korak naenkrat". "Najprej bomo počakali, da vidimo, kaj se je predsednik vlade pogovarjal v Zagrebu, in mislim, da bodo od tega pogovora precej odvisni naslednji koraki," je pojasnil.
Tudi hrvaška politika neenotna glede arbitražnega sporazuma
Predsednica nacionalnega odbora za spremljanje hrvaških pogajanj z EU in poslanka Hrvaške ljudske stranke (HNS) Vesna Pusić je dopoldne ocenila, da predlog arbitražnega sporazuma ne sme vsebovati rešitve niti prejudicirati odločitve arbitražnega sodišča."Če to vključuje vse možne vrste stika: neposreden, posreden in kondominij, je to lahko izhodiščno stališče, če pa pomeni neposreden stik slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami, pa prejudicira izid arbitraže," je dejala Pusićeva.
Medtem je hrvaški predsednik Stipe Mesić izjavil, da ni videl osnutka arbitražnega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo, niti ni posebej zahteval, da bi ga seznanili z vsebino omenjenega sporazuma. V redni mesečni oddaji Hrvaškega radia "S predsednikom na kavi" je danes še poudaril, da se nihče ne more v imenu Hrvaške odpovedati delu državnega kopna ali morja.
Mesić je še ocenil, da je težko predvidevati, kako bodo potekala hrvaško-slovenska pogajanja o meji. Dodal je, da Hrvaška ne more sprejeti, da bi v arbitražnem sporazumu prejudicirali rešitev o meji, potem ko je umaknila sporne dokumente iz pogajanj z EU, za katere je Slovenija trdila, da prejudicirajo mejo med državami.
Največja opozicijska stranka kritična do srečanja, koalicija enotna
Predsednik SDS Janez Janša je po srečanju premierov Slovenije in Hrvaške v Zagrebu dejal, da srečanje pričakovano ni prineslo napredka. To je po njegovih besedah za slovenske interese dobro, saj naj bi premier Pahor javnost zavajal glede vsebine osnutka arbitražnega sporazuma. "Glede na to, da Hrvaška ni naredila nobenih korakov za obravnavo tega sporazuma, današnji sestanek ni mogel prinesti nobenega napredka, zato je vprašanje, zakaj je do njega sploh prišlo," je, kot piše na spletni strani stranke, dejal Janša.
Glede kritik vlade na račun arbitražnega sporazuma s Hrvaško pa je Kresalova poudarila, da jo čudi naraščajoča kritika slovenskih razumnikov in pravnikov, saj "govorijo o sporazumu, ki ga niso videli". Sporazum je po njenih besedah "stvar, ki je najbližje resnično dobri rešitvi" in dobra osnova za rešitev medsosedskih odnosov.
Vprašanje reševanja mejnega spora s Hrvaško je, kot je še dejala, ena redkih tem, o kateri soglašajo vse koalicijske partnerke, kar kaže, da je odločitev
dobro pretehtana in dobra za Slovenijo. Arbitražni sporazum vsebuje po njenih besedah pomembne varovalke, med drugim stik z odprtim morjem in načelo pravičnosti.
Po neuradnih informacijah naj bi bila sicer Hrvaška sedaj usmerjena predvsem na sprejemanje svojega proračuna in tako parafiranja oziroma podpisa arbitražnega sporazuma naj ne bi bilo pričakovati pred decembrom. Švedsko predsedstvo EU pa je v internem koledarju naslednjo pristopno konferenco s Hrvaško predvidelo konec novembra.
