Pred razpisom referenduma presoja ustavnega sodišča

Ljubljana - Po proceduralnem zapletu, zaradi katerega so današnji začetek izredne seje državnega zbora z 11. ure premaknili na drugo popoldne, se je večurna razprava končala s sklepom, ki so ga predlagale koalicijske stranke: ustavno sodišče naj presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve novel zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi oziroma zaradi njune zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Zdaj je na ustavnem sodišču, da v trideset dneh odloči o tem.

Državni zbor je 22. septembra sprejel sveženj štirih zakonov, ki v skladu z odločbama ustavnega sodišča s konca let 2006 in 2008 sodniške plače, na katere so vezane tudi tožilske in pravobranilske, premikajo iz izhodiščnega 40. v 47. plačni razred (2867 bruto osnovna plača). Vlada je prepričana, da tako izpolnjuje odločbi ustavnega sodišča, čeprav je med najnižjo sodniško in poslansko plačo še vedno osem plačnih razredov razlike. Ker uveljavitev zakonov časovno sovpada s finančno krizo, se je vlada v petmesečnih pogajanjih s stavkovnim odborom sodnikov sporazumela, da se sodniške plače uskladijo do konca leta 2010. To pomeni, da bi se povišale šele januarja 2011.

Je vlada podlegla lobiju?

Po sprejetju zakonov sta 29. septembra opozicijski stranki SDS in SNS vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o omenjenih zakonih; prepričani sta namreč, da sta napaka, ker ustavno sodišče ni nikjer zahtevalo takšnega zvišanja plač. V današnjih gospodarskih razmerah je vladno ravnanje neodgovorno, saj je podleglo sodniškemu lobiju, ki je izsililo tako visoke plače; zaradi njih bo izbruhnilo nezadovoljstvo tudi v drugih poklicnih skupinah, kot sta zdravniški in učiteljski. Odprava finančnih spodbud za učinkovito delo pa bo sodnike spet potisnila v sivo povprečje, ki ne prinaša odprave sodnih zaostankov, ampak njihovo nadaljnje kopičenje, so prepričani v SDS in SNS, za to pa noben sodnik ne bo nosil odgovornosti.

Na zahtevo za referendum so se odzvale vse štiri koalicijske stranke. Predlagale so, da naj o posledicah referenduma predhodno odloči ustavno sodišče, saj so prepričane, da bi se z neuveljavitvijo zakonov protiustavno stanje samo še nadaljevalo. To traja že tri leta, prejšnja oblast je sodnike poniževala, bili so potisnjeni v sistem javnih uslužbencev, čeprav iz ustave in odločb ustavnega sodišča jasno izhaja, da so funkcionarji tako kot poslanci in ministri, katerih plače so bile doslej neprimerljivo višje od sodniških. Brez materialne neodvisnosti sodnikov pa ni mogoče govoriti o njihovi samostojnosti in neodvisnosti pri odločanju, menijo v SD, Zaresu, LDS in Desusu. Visoke zaslužke nekaterih sodnikov (tudi 8000 evrov bruto), na katere opozarja opozicija, pa je preko izplačil raznih dodatkov omogočal prejšnji sistem. Zdaj to ne bo več mogoče, trdijo v koaliciji.

Sprememba zakona o sodiščih

V poslanski razpravi se je potrdilo, da ostajata pozicija in opozicija glede primerne ureditve sodniških plač vsaka na svojem bregu. Opozicijski poslanci so prepričani, da je povišanje teh plač nastalo v tihem dogovoru vlade s sodniki ustavnega sodišča po načelu »kadija tuži, kadija sudi« in da delavcem v Muri nihče ni obljubil, da jim bodo decembra 2010 (spet?) povišali plače, tako kot je vlada obljubila sodnikom. To vodi v nadaljnji gospodarski razkroj, ki gre v škodo ljudi in podjetij, saj jim nihče ne zagotavlja, da bodo zaradi višjih plač sodniki bolje in odgovorneje delali in da bodo začeli soditi v razumnem roku.


Poslanci iz vrst koalicije so poudarjali, da se z uresničitvijo odločb ustavnega sodišča, brez spoštovanja katerih ne moremo govoriti o pravni državi, vzpostavljajo ustavna razmerja, ki jih je prejšnja oblast popolnoma porušila. Plače sodnikov morajo biti vnaprej določene, če pa hočemo sodnike dodatno nagrajevati, morajo biti merila za to objektivna in neodvisna od presoje izvršne oblasti.

Vlada si prizadeva ublažiti učinke krize, tudi zato je povišanje sodniških plač prestavljeno do konca prihodnjega leta. Za večjo učinkovitost in odgovornost sodnikov pa je vlada že pripravila predlog spremenjenega zakona o sodiščih.

Iz torkove tiskane izdaje Dela