Premier Pahor odločneje v bran slovenski manjšini

Brdo pri Kranju - V Sloveniji se je na delovnem obisku mudil avstrijski kancler Werner Faymann; ob tej priložnosti se je sestal s slovenskim premierom Borutom Pahorjem. Sogovornika sta med srečanjem veliko pozornosti namenila zglednemu gospodarskemu sodelovanju med državama in političnim temam v regiji in po svetu, seveda pa se nista mogla izogniti položaju slovenske manjšine na Koroškem, ki zaradi avstrijskega vztrajnega neizpolnjevanja sedmega člena avstrijske državne pogodbe (ADP) iz leta 1955 ostaja eden redkih temnih madežev v sicer dobrih odnosih med sosedama. Kancler Faymann je po srečanju s Pahorjem ocenil, da tega vprašanja ni mogoče rešiti na sodišču, temveč le s političnimi pogovori vpletenih strani. Slovenski premier se s tem ne strinja.

 

Pahor je na novinarski konferenci po srečanju z avstrijskim kolegom dokaj odločno stopil v bran slovenski manjšini, ko je poudaril, da uveljavitev sedmega člena ADP ni le interna zadeva slovenske severne sosede, ampak njena obveza. »Slovenija je naslednica ADP, v kateri so v 7. členu zavarovane pravice slovenske manjšine v Avstriji, in ima tako pravico kakor tudi dolžnost, da skrbi za to, da so te pravice uveljavljene,« je opozoril.

 

Kako bo dosegla uveljavitev sedmega člena, je, tako Pahor, interna stvar Avstrije, stvar njenih mednarodnih obveznosti, tudi do Slovenije kot naslednice pogodbe, pa je, da to stori. Uveljavitev pravic pripadnikov slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki izhajajo iz ADP, bi po besedah slovenskega premiera lahko le še izboljšala že tako dobre odnose med državama.

 

Izjave avstrijskega kanclerja pa vendarle nakazujejo, da se to bržkone ne bo zgodilo v bližnji prihodnosti. Faymann je namreč pojasnil, da bo avstrijska vlada poskusila najti rešitev vprašanja dvojezične topografije na območjih z narodnostno mešanim prebivalstvom, in to z iskanjem čim širšega konsenza vseh vpletenih strani, se pravi tudi koroških deželnih oblasti, ki so doslej nasprotovale postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel.

 

»Korošci morajo biti del politične rešitve,« je poudaril kancler. Zanj je odločilno, da imajo na avstrijskem Koroškem občutek, da so del procesa iskanja rešitve, ne pa da jim je ta vsiljena z Dunaja ali od kod drugod. Problema dvojezičnih krajevnih tabel, tako Faymann, ni mogoče rešiti na sodišču, temveč samo s političnimi pogajanji vpletenih strani. Na novinarsko vprašanje, ali se strinja s kanclerjevo oceno, da gre za politično in ne pravno vprašanje, je slovenski premier odgovoril z odločnim: »Ne!«

 

Manjšinsko vprašanje je eden redkih temnih madežev v sicer zglednih odnosih med državama. Predsednika vlad Slovenije in Avstrije sta tako veliko pozornosti namenila tudi cvetoči gospodarski menjavi, katere vrednost je že presegla štiri milijarde evrov. Pahor je poudaril, da je Avstrija največji tuji vlagatelj v Sloveniji in v samem vrhu med trgovinskimi partnerji naše države. Po besedah njegovega sogovornika je gospodarsko sodelovanje med državama dobro in stabilno kljub trenutnim kriznim razmeram v svetovnem gospodarstvu, mogoče pa ga je še izboljšati.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela