Prihajajo ekozabojčki!

Število stojnic na letošnjem, že osmem ekoprazniku, s katerim se je končal letošnji ekoteden Inštituta za trajnostni razvoj, je včeraj na Pogačarjevem trgu prvič preseglo številko 80: tako široka je bila ponudba ekološko pridelanih in predelanih živil, kozmetike, čistil, izdelkov za vrt ter drugih informacij o ekološkem kmetijstvu pri nas. To se po zadnjih podatkih še vedno širi, saj se povpraševanje potrošnikov po tovrstni ponudbi kljub recesiji ni ustavilo, vseeno pa je še veliko možnosti za izboljšave: odnos trgovcev do ekoponudbe, skrajšana veriga prodaje in jasnejša zakonodaja so le tri od njih. Anamarija Slabe, direktorica Inštituta za trajnostni razvoj: »Z odzivom na ekoteden smo zelo zadovoljni. Zanimanje sta vzbudili delavnica o povezavi med prehrano in zdravjem ter predstavitev prevedene publikacije o gensko spremenjenih organizmih. Razprave po srečanjih so bile za nas zelo koristne in pomembne, saj smo ugotovili, kaj bi še lahko izboljšali pri delu z javnostjo. Veliko zanimanja je tudi za neposredno povezavo med kmeti in potrošniki, kar smo poimenovali ekozabojčki. Pričakujemo, da bomo to storitev začeli opravljati najpozneje prihodnje leto.«

Marjan Korez, direktor Živa centra za nego telesa, odnosov in okolja: »V Evropi se uporaba naravne kozmetike povečuje za 30 odstotkov na leto in Slovenci tem smernicam sledimo. Naša ozaveščenost o naravni kozmetiki in ustreznih certifikatih je kar velika, povpraševanje po izdelkih pa je odvisno od ponudbe posameznega proizvajalca - popolno lasno kozmetiko ima, denimo, samo Logona. Želel pa bi si, da bi bilo bolj urejeno področje označevanja, saj nedoslednosti v zakonu dopuščajo zavajanje potrošnikov. Zdaj namreč velja, da proizvajalci lahko vsak izdelek, ki vsebuje najmanj en odstotek naravnih snovi, oglašujejo kot naravno kozmetiko.«

Jelena Konoval, prodajalka trgovine Zdravo in naravno: »Čedalje več ljudi se zanima za ekološka čistila, saj se zavedajo škodljivosti kemičnih. Vse več je tudi alergij, zato marsikdo nima druge izbire, kot da poseže po naravnih čistilih. Med strankami je tudi nekaj skeptikov, ali takšna čistila v resnici učinkujejo, a treba je vzeti v zakup, da naravna čistila potrebujejo več časa za isti učinek. Opažam, da se potrošnikom zdi pomembno, da čistila niso testirana na živalih. Povečuje se tudi povpraševanje po prenosnih vodnih filtrih v plastenkah iz posebne plastike, imenovane low density, ki v vodo ne spušča strupenih snovi.«

Mark Jaklič in Damjana Prošt, Ekomesnine: »Smo prva ekomesnica v Sloveniji, meso odkupujemo od slovenskih ekoloških kmetov in zanj tudi več plačamo, saj cenimo trud kmetov in njihovo skrb za okolje. Ekoživinoreja ima v Sloveniji največji delež v ekokmetijstvu, a trg do zdaj ni bil urejen, zato smo se odločili, da ga uredimo: v prihodnjih tednih bomo začeli prodajati naše ekomeso ne le na ljubljanski tržnici, ampak tudi v trgovskih verigah. Meso je opremljeno s certifikatom, tako da si potrošnik lahko vsako kmetijo, od koder prihaja meso, tudi ogleda.«

Franc Leskovec, kmetija Leskov gaj: »Poraba izdelkov iz kozjega mleka, s čimer se ukvarjam, se zelo počasi povečuje - a se povečuje! Vsako soboto na ekotržnici spremljam želje strank in opažam, da je večina ljudi še vedno navdušena nad nekonvencionalnimi proizvodi, recesija se ekološki vzreji po mojih izkušnjah ne pozna. Stranke se zavedajo, kaj kupujejo in jedo, vračajo se tisti kupci, ki so ekološko ozaveščeni. Želim pa si, da bi naše izdelke tako kot potrošniki ovrednotili tudi trgovci: cene mojih izdelkov so enake kot pri rejcih v konvencionalnem kmetijstvu, le da moja koza da dva litra, njihova pa pet.«

Iz NeDela