Resnica o vojnih pobojih še ni razkrita

Anton Stres je poudaril, da se »še danes bije boj za resnico, za vso resnico, za resnico v vsej njeni večplastnosti. Bije pa se tudi boj za svobodo, da jo odkrijemo, povemo in sprejmemo.«

Objavljeno
04. oktober 2009 15.03
Damjana Stamejčič
Damjana Stamejčič
Teharje - »Tavam po domovini od enega grobišča do drugega in iščem očeta. A še vedno ne vem, kje ležijo njegovi posmrtni ostanki, kdaj so ga pokončali in kje. Dokler svojci tega ne bomo izvedeli, ne moremo govoriti niti o spravi niti o tem, da je prišla resnica o povojnih pobojih na dan,« je prizadeto dejal Vinko Mihevc iz Logatca. Tako kakor več kot tisoč drugih udeležencev se je ob spomeniku v teharskem spominskem parku udeležil žalne slovesnosti za žrtve povojnih pobojev, na kateri je mašo daroval mariborski nadškof pomočnik in administrator celjske škofije Anton Stres, osrednji govornik pa je bil predsednik Nove slovenske zaveze Justin Stanovnik. Opozoril je, da se žrtvam povojnih pobojev tudi danes godi krivica; pred štiriinšestdesetimi leti so jih najprej gole in pretepene podili na Hrastniški hrib ali pehali v Hudo jamo, potem pa so jih še drugič pokončali, saj so ubili spomin nanje in na kraje, kjer so ležali, zvalili kiklopske skale molka.

Očitno je v nekaterih ljudeh, ki so osebno ali kot svojci povezani s povojnimi poboji, še danes velik strah, zaradi katerega nočejo javno govoriti o svoji bolečini. Na Teharjah sta o tem, da je treba odpreti vsa grobišča in vztrajati pri identifikaciji žrtev, spregovorila mož in žena iz Trebnjega, ki se nista hotela predstaviti. »Za naju je bolje tako,« sta pojasnila. Da resnica o povojnih pobojih še zdaleč ni razkrita, je prepričan tudi Celjan Janez Černej, eden najbolj zaslužnih za odstiranje skrivnosti teharskega taborišča, povojnih pobojev in grobišč z žrtvami teh pobojev. Po njegovem je skrajni čas, da o tistih dogodkih spregovorijo stari partizani in s svojimi pričevanji pripomorejo k oblikovanju objektivne resnice.

O resnici je na spominski maši spregovoril tudi mariborski nadškof pomočnik Anton Stres. Poudaril je, da se »še danes bije boj za resnico, za vso resnico, za resnico v vsej njeni večplastnosti. Bije pa se tudi boj za svobodo, da jo odkrijemo, povemo in sprejmemo.« Po Stresovih besedah grozljiva in zastrašujoča resnica z zadnjimi odkritji v Hudi jami vendarle prihaja na dan. In treba jo je sprejeti, čeprav se eni zaklinjajo, da se zgodovina, ki so jo pisali zmagovalci, ne sme spreminjati.