Türk: Brez naše enotnosti ne bi bilo uspešne osamosvojitve

Vipava - Zveza policijskih veteranskih društev Sever je danes v vipavski vojašnici pripravila slovesnost ob 18. obletnici odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka iz Slovenije. "Danes ponovno potrebujemo nov zagon in voljo, pa tudi višjo stopnjo enotnosti in ne novih delitev," je povedal predsednik države Danilo Türk v slavnostnem nagovoru in spomnil na enotnost Slovenije in Slovencev v času osamosvajanja. "In zato smo zmagali - zato, ker smo bili prepričani v svoj prav, ker se nismo delili na vaše in naše, na bolj ali manj zaslužne," je poudaril. "Uspeli smo, ker smo bili pogumni, složni in navdušeni," ga je dopolnil vipavski župan Ivan Princes.

"Danes pa se ne moremo izogniti vprašanju, kako to, da smo takrat vse to zmogli, danes pa se počutimo skorajda nemočni pred, po mojem mnenju, bistveno manjšimi težavami," se je Türk dotaknil preveč pesimističnega pogleda Slovencev. Sicer je v nagovoru zbranim, med katerimi je bil tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alojz Šteiner, orisal dogodke, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja pripeljali do osamosvojitve.

Uspeh v vsiljeni osamosvojitveni vojni je bil v veliki meri odvisen od teritorialne obrambe, milice in vseh struktur, ki so bile vzpostavljene. Vse vojaške naloge so bile opravljene uspešno in v razmeroma kratkem času, zato so bile tudi naloge slovenske države in slovenske diplomacije takrat veliko lažje, kot bi lahko bile, je opozoril.

Zadnji vojaki z območja severne Primorske so se umaknili iz vipavske vojašnice

V Vipavi je delovala ena močnih tankovskih enot nekdanje jugoslovanske vojske, ki je poskušale z ustrahovanjem in z ognjeno močjo preprečiti pot slovenske osamosvojitve, in prav na severnem Primorskem so bile izbojevane nekatere odločilne zmage osamosvojitvene vojne, je dejal Türk. Z zmago si je Slovenija že zagotovila samostojnost, z izplutjem zadnjih vojakov jugoslovanske vojske iz Luke Koper pa je Slovenija dokončno postala suveren gospodar na svojem celotnem ozemlju, je poudaril.

Prav iz vipavske vojašnice so se 19. oktobra 1991 umaknili zadnji jugoslovanski vojaki z območja severne Primorske, tu pa sta bila med osamosvojitveno vojno tudi prva zapornika jugoslovanske armade med osamosvojitveno vojno, in sicer dva krajana Vrhpolja, je kraj izbire letošnje proslave pojasnil podpredsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Angel Vidmar.

Združenje Sever je na današnji slovesnosti skupaj s Združenjem veteranov vojne za Slovenijo in Slovensko vojsko v vipavski vojašnici Janka Premrla Vojka, kjer domuje učni center Slovenske vojske, postavilo spominsko obeležje. Odkril ga je predsednik države Türk.

Iz pristanišča v Kopru se je Jugoslovanska ljudska armada začela umikati 20. oktobra 1991, kot zadnji dan umika pa je bil določen 25. oktober. 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JLA.

V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je vkrcal še zadnje vojake JLA, ki so ozemlje Slovenije zapustili istega dne ob 23.55, ladja pa je slovensko morje zapustila v prvih minutah 26. oktobra 1991.