Tako pristane ladja, če kapitan ne zna angleško

Koper - Danes, deset minut ped deveto je 200 metrov od obale na Debelem rtiču (in le nekaj sto metrov od mladinskega zdravilišča in okrevališča Rdečega križa) nasedla kar 225 metrov dolga čezoceanka Guo Dian, ki pluje pod kitajsko zastavo. S 66.500 tonami premoga je bila namenjena v tovorno pristanišče, vendar je zaradi izredno goste megle in neprilagojene vožnje zašla s predpisane smeri plovbe. Na mestu, kjer je bilo morje globoko le še štiri metre, je z dvojnim dnom na kljunu skoraj pravokotno na obalo zarila v mulj. Nasedla je s 15 metri dolžine bulba in kobilice in 3,5 do pet metrov globoko v mulj. Na ladji ni bil nihče od 22 članov posadke ranjen, ladja ni onesnažila okolja. Sinoči jo je skušalo pet vlačilcev izvleči iz blatne pasti.

Poveljnik ladje je kršil vsa pravila varne plovbe. Že ob normalnih razmerah bi smel pluti proti pristanišču največ s hitrostjo enega ali dveh vozlov, v primeru take megle, kot je bila danes (veljala je omejitev plovbe v pristanišče) pa bi moral hitrost bistveno upočasniti. Največja napaka posadke kitajske ladje je bila hitrost. Ladja je v megli plula s petimi vozli in ko so na poveljniškem mostu opazili, da se bližajo obali, je bilo prepozno. Ladje seveda ni mogoče zaustaviti na mestu. V oddelku za nadzor prometa in reševanje Uprave RS za pomorstvo so preko svojega nadzornega sistema že ob 8.30 uri opazili, da je ladja nenavadno zavila s pomorske poti. Zato so začeli nemudoma opozarjati posadko, naj zavije strogo v levo in se vrne proti sredini Koprskega zaliva. »Kapitan je naši službi četrt ure odgovarjal: Yes, Yes, Yes, kasneje pa se je izkazalo, da zelo slabo razume angleško in da se je z njim težko pogovarjati v tem jeziku. Ob približno 8.50 uri je zaprosil za pomoč in reševanje,« je pojasnil Tomo Borovničar, direktor Uprave RS za pomorstvo. V pomorski koordinaciji državnih služb za nadzor in reševanje so ugotovili, da je ladja z ugrezom 13 metrov pristala v štiri metre globokem morju. Zato so posadki naročili, da gorivo iz prednjih tankov prečrpa v tiste v zadnjem delu trupa. Prav tako je morala napolniti balastne tanke na krmi z vodo, saj so skušali z obtežitvijo krme razbremeniti kljun. Teoretično obstaja nevarnost, da bi se med reševanjem zgodilo kaj nepredvidljivega (razpoke v jekleni oplati ali kaj podobnega). Agencija RS za okolje in regionalna izpostava za zaščito in reševanje imata pripravljenih 500 metrov plavajočih vpojnih zaves in še 600 zaščitnih zaves. Ladjo so si pod morjem ogledali potapljači, v notranjosti pa pomorski inšpektor Ivo Maraspin. Ugotovili so, da v ladjo ne pušča in iz nje ničesar ne izteka. Inšpektor je odredil zaustavitev čezoceanke in začasno zasegel dve spričevali o varnosti ladijske opreme in spričevalo o varnosti ladijske konstrukcije. Ugotovil je, da je njena navigacijska oprema delovala brezhibno. Šlo je torej za povsem človeško napako. Kapitana so kaznovali s 500 evri kazni, veliko dražje pa bo ladijsko družbo stalo reševanje. Zvečer so počakali na najvišjo plimo (okoli 20. ure), ko naj bi jo iz mulja potegnilo pet vlačilcev (eden od teh je bil iz Trsta). Če to ne bi uspelo, bodo znova poizkušali jutri zjutraj, ko bo plima še nekoliko višja. To je doslej največja nasedla ladja v slovenskem morju. Leta 1983 je ob izolskih Belih skalah nasedla 80 metrov dolga ladja, leta 1973 pa manjši tanker Nonno Ugo na Savudrijskem polotoku v Piranskem zalivu.