Tiskane izdaje
Aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009 - november 2011 sta vladna in sindikalna stran parafirali pred dobrim tednom dni, s čimer so se po šestih tednih sklenila pogajanja. Če aneksa ne bi podpisalo zadostno število sindikatov, pa bi obveljal interventni zakon, kot ga je vlada vložila v državni zbor.
Danes podpisani aneks med drugim predvideva, da se, v kolikor bi bila inflacija višja od napovedane, nadomesti polovico nastale razlike. Tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij bodo izplačali 1. oktobra 2010, četrto pa leto kasneje. Regres za prihodnje leto bo znašal 692 evrov. V skladu z dogovorom pa bodo od decembra 2009 do novembra 2011 podaljšali neizplačevanje sredstev redne delovne uspešnosti v višini dveh odstotkov, za isto obdobje pa bo veljala tudi omejitev izplačil za povečanje obsega dela na največ 30 odstotkov.
Oba dokumenta sta od danes veljavna, saj so ju podpisali predstavniki 21 sindikatov. Za veljavnost ju je sicer od 28 reprezentativnih sindikatov moralo podpisati 14. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs se je po podpisu predstavnikom sindikatov zahvalila za korektno in zahtevno delo, ki so ga opravili v času pogajanj. S tem so po njenih besedah pokazali, da je socialni dialog možen in nujen tudi v razmerah, ko se dogovarjajo o politiki plač, ki pomeni nerealizacijo dogovorjenih pravic, ki jih javni uslužbenci že imajo. "To kaže na potrebno zrelost in odgovornost vseh," je prepričana ministrica.
Po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov Janeza Posedija pa so bili sindikati prisiljeni, da na pogajanjih izbirajo med "slabo in še slabšo varianto". Danes podpisani aneks pa sicer po njegovih besedah prinaša upanje, da bo v prihodnjih dveh letih mogoče zapreti zgodbo o prehodu na nov plačni sistem ter doseči vse, kar je bilo dogovorjeno. Posedi je bil sicer kritičen do odnosa vlade do javnih uslužbencev, saj se je po njegovem mnenju "od začetka mandata pljuvalo po javnih uslužbencih", ki si takšnega dialoga ne zaslužijo.
Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja pa ni mogoče prezreti, da sta aneks in dogovor dobra za državo in splošno makroekonomsko situacijo. Obenem pa je opozoril, da so se bili sindikati sredi pogajanj prisiljeni pogajati pod spremenjenimi pogoji. Interventni zakon so namreč razumeli kot izsiljevanje in potiskanje sindikatov v neenakopraven položaj. Štrukelj je zato napovedal, da bo, v primeru, če se bo po letu dni takšna situacija ponovila, "to jasen signal za napoved stavke v javnem sektorju".
Kot je pojasnil premier Pahor, so v letu 2008 podedovali kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena v času konjunkture. Ta dogovor bi lahko po njegovih besedah spoštovali, a bi v tem primeru rast plač javnih uslužbencev presegla vse razumne meje, realen sektor pa bi spravili v nezavidljiv položaj. "Dolgoročno bi se vse sesulo," je dejal Pahor in dodal, da sam za takšno državo ne bi mogel biti odgovoren.
Dodal je še, da zaradi dogovora nihče v javnem sektorju ne bo izgubil službe, "kar je v teh časih velika reč". Izrazil je upanje, da bodo s podpisom dogovora naredili korak k fiskalni vzdržnosti in povečanju konkurenčnosti gospodarstva. Kritike sindikatov pa Pahor, kot pravi, jemlje kot opozorilo glede nadaljnjih ravnanj.
Aneks in dogovor je, kot rečeno, danes podpisalo 21 predstavnikov reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, v šestih sindikatih pa so se odločili, da njihovega podpisa na dokumentih ne bo. To so Glosa - Sindikat kulture Slovenije, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov - Fides, Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTVS, Sindikat laboratorijske medicine Slovenije, Sindikat centrov za socialno delo in Sindikat slovenskih diplomatov. Med reprezentativne sindikate javnega sektorja sicer sodi še Sindikat kapetanije Slovenije, ki pa je reprezentativnost pridobil šele po podpisu kolektivne pogodbe in ni izrazil želje po socialnem dialogu.
Predsednik sindikata Glosa Doro Hvalica je pojasnil, da se za podpis dokumentov niso odločili, ker ne morejo pristati na ponovno odlaganje izravnave plačnih nesorazmerij, na katero čakajo v kulturi že desetletja. "Mi smo edina dejavnost, ki ima kar 56 odstotkov zaposlenih, ki svoje plače sploh še nimajo v celoti, ker čakajo na tretjo in četrto četrtino," je dejal. Poleg tega vlada po njegovih besedah ne daje trdnih jamstev, da pred sindikate ne bo "ponovno prišla z enako zgodbo".
Pred današnjim podpisom aneksa in dogovora je sicer predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinovič premieru Pahorju izročil protestno pismo. Napovedal je, da bo podpisal oba dokumenta, ko dobi zagotovilo, da bo realiziran dogovor med sindikatom in ministrstvom za delo o načinu in postopkih urejanja nekaterih vprašanj v socialnovarstvenih zavodih. Premier je nato poklical ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika, ki je zagotovil, da bo dogovor realiziran.
