Vrhunec napovedal skrajšanje čakalnih dob

Ljubljana - Kdo vse je prijavljen za generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je bilo dolgo (prvič v samostojni Sloveniji) strogo varovana skrivnost. Šele na seji sveta zavoda smo mediji izvedeli imena. Prijavili so se Andrej Božič (izkušnje s projekti, kot je gradnja termoelektrarne), Iztok Dvoraček (direktor Iskre Prinsa), Gorazd Hladnik (predsednik združenja proizvajalcev zdravil), Peter Kukovica (prof. za predmet komercialno poslovanje na ekonomski fakulteti), Simon Vrhunec (direktor OE ZZZS) in Zvonko Hočevar (komercialni sektor UKC) ter še dva kandidata, ki nista izpolnjevala pogojev.

Vse člane sveta zavoda je prepričal Simon Vrhunec, ki se je v nasprotju s prvimi štirimi navedenimi kandidati zavzemal za javno zdravstvo brez posebnih trženjskih prijemov. Kandidati so se v kratkih petih minutah, ki so jih imeli na voljo za predstavitev, na področju financiranja zavzeli za »bolnika kot kupca« (Božič), za trženje kot tretji vir financiranja poleg obeh zavarovanj in dodatne trženjske ponudbe zavarovalnicam (Dvoraček), za odpiranje UKC zavarovalnicam in bolnikom iz tujine (Hladnik), za povečanje prihodkov trga s sedanjih pet na 15 odstotkov (Kukovica). Hočevar (na razpis za generalnega direktorja se je prijavil že tretjič) je menil, da bi se moral UKC skupaj s celotno družbo zavzeti za zmanjšanje obolevnosti prebivalstva, saj »se bo drugače UKC zadušil«, kot dolgoletni zaposleni v UKC pa je spomnil tudi na potrebno »povrnitev zaupanja, ponovno vzpostavitev vrhunskosti in vrnitev UKC na svetovni zemljevid«.

Izbrani Simon Vrhunec tržnosti ni omenjal, šele na vprašanje novinarjev po izvolitvi je odgovoril, da po njegovem mnenju »samoplačništvo ni odgovor na težave zdravstva«, če bo treba, pa bo samoplačniške storitve zagotavljal UKC, za kar pa je treba najti način plačila za izvajalce. Na prvo mesto je kot bodoči generalni direktor postavil spoštovanje zakonitosti, upoštevanje solidarnosti in pravičnosti, takoj za tem pa velik pomen skrajševanja čakalnih dob. Problematične se mu zdijo predvsem ambulantne čakalne dobe, ki so »posledica slabše organizacije«, skrajšati jih namerava v sodelovanju s predstojniki in strokovnimi vodji. Načrtuje več dnevnih bolnišničnih obravnav, javno objavo indikatorjev kakovosti, evidentiranje dela in ugotavljanje dejanske obremenjenosti zaposlenih. Delo zdravstvenih ekip namerava v enem letu standardizirati, za kar so elementi že znani - standardna ekipa in standardni čas za izvedbo storitve. Prihodnost UKC vidi v enoviti, in ne razdrobljeni organizaciji, v kateri stroke med sabo sodelujejo, čeprav naj bi bila organiziranost UKC po njegovem usmerjena k večji decentralizaciji in finančni neodvisnosti posameznih enot.

Iz sredine tiskane izdaje Dela