Tiskane izdaje
Ljubljana – Franc Planinšek se je po tem, ko so ga odpustili iz ljubljanskega kliničnega centra, konec lanskega leta pritožil na delovno in socialno sodišče. Ker tam zanj ni bilo posluha, zdaj pravico išče na višjem delovnem in socialnem sodišču.
Franc Planinšek, ki ga je zastopala odvetniška pisarna Tekavc, je s tožbo hotel doseči vrnitev v UKC Ljubljana. Zahteval je, naj sodišče ugotovi, da mu delovno razmerje ni zakonito prenehalo z izredno odpovedjo, ampak še traja, da se mu od 22. novembra lani do vrnitve na delo priznajo vse pravice iz delovnega razmerja, še posebej so ga dolžni prijaviti v obvezna socialna zavarovanja ter mu obračunati in plačati nadomestilo plače v višini najmanj 4913,43 evra bruto na mesec in druge prejemke v zvezi z delom, kot da bi delal, ter mu po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto nadomestilo plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pa tudi stroške postopka. Sodišče je njegov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo in sklenilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in utemeljena.
Zaradi sina ob službo
Planinšek, ki je bil na kliničnem centru redno zaposlen od 1. marca 1990 do 22. novembra lani (od 15. maja naprej 32 ur na teden), si je odpoved delovnega razmerja prislužil, ker je s tem, ko je v operacijsko dvorano dvakrat pripeljal svojega tedaj 13-letnega sina, kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Planinšek je na sodišču pojasnil, da nikoli ni bil seznanjen s pravili, ki bi določala, kdo je lahko prisoten v operacijski dvorani. Povedal je, da so razmere in organizacija v kliničnem centru zelo nedorečene, zato je menil, da ni nič narobe, če si je sin ogledal potek operacije. Pojasnil je, da sam ni dolžan odločati, kdo je lahko v operacijski dvorani, nobena od odgovornih oseb pa sinu ni preprečila vstopa. Ker je bil zraven, mu je pač rekel, naj prime kljukico, s katero se razmika tkivo. Kljukice je na pacientih samo držal, Planinšek pa je zanikal, da mu je omogočil šivanje rane.
Sinovo navzočnost je v šali imenoval za »asistenco«, kar pa po njegovem ne bi bil smel biti razlog za izredno odpoved. Menil je, da bi ga odgovorni v kliničnem centru lahko po njegovem že s pisnim opominom in seznanitvijo z zahtevo, da v operacijski dvorani ne sme biti navzoča oseba, ki ne spada med zdravstvene delavce, dosegli svoj namen in sina tam ne bi bilo več. Povedal je še, da se medicinskim sestram pri posegu ni bilo treba kaj posebej osredotočati na sina, pri njegovi drugi navzočnosti pa so začele rjoveti in vreščati nanj. Rekel jim je, naj naredijo zapisnik, kar so tudi storile. Tedaj je sin samo sedel ob operaciji, ni držal kljukic, a so ga kasneje pospremili iz prostorov.
Delodajalčeva verzija
V kliničnem centru so med sodnim procesom povedali, da se Planinšek spreneveda, ko navaja, da ni bil nikoli seznanjen s pravili, ki bi določala, kdo je lahko prisoten v operacijski dvorani. Navedli so, da organizacijske in strokovne standarde vstopanja, gibanja in dela v operacijskih prostorih opredeljujo že učbeniki dodiplomskega študija medicine in zdravstvene nege. Med postopkom so še z vrsto drugih argumentov in izpovedjo prič dokazali obstoj vseh dejanj oziroma ravnanj, ki so jih kirurgu očitali v izredni odpovedi. Sodišče je tako ugotovilo, da je nedopustno, da je pri operaciji prisotna, še manj pa da aktivno sodeluje oseba, ki nima ustrezne izobrazbe s tega področja.
Nevarnost za otroka
Priče dogodkov so povedale, da se jim še nikoli ni zgodilo, da bi bil pri operaciji prisoten zdravnikov otrok, ki bi asistiral. Eden izmed njih je dejal, da je že štirideset let kirurg, pa mu ni prišlo niti enkrat na misel, da bi svoje otroke pripeljal v operacijsko sobo gledat operacijo, kaj šele da bi pri njej sodelovali. Po njegovem mnenju je velika kršitev že to, da nekdo pripelje v operacijsko dvorano mladoletno osebo, ki ni izobražena na tem področju, da sredi noči spremlja operativni poseg. Tudi nadzorna medicinska sestra je bila jasna, da mladoletni sin kirurga nima v tistih prostorih kaj početi. Poudarila je, da tudi ni nikjer zapisano, da ne smeš pripeljati v operacijsko sobo kužka, pa je kljub temu jasno, da ga ne.
Sicer pa za razsodbo ni bilo ključno, da je Planinšek naknadno, po izvedenih posegih, pridobil soglasje pacientov za udeležbo njegovega sina pri posegu, saj ga to, kot je ugotovila sodnica, ne more razbremeniti kršitev. Sodišče je v celoti pritrdilo odločitvi UKC. Proti sodbi je bila 25. julija vložena pritožba. Na UKC Ljubljana zadev do dokončnega razpleta ne komentirajo, prav tako nam je Planinšek, ki dela v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina in pravkar odprtem Medicinskem centru v Portorožu, pred časom dejal, da tudi on pred koncem postopka ne daje izjav.
