Tiskane izdaje
Maribor – Spor med Mestno občino Maribor (MOM) in Rimskokatoliškim samostanom frančiškanov Maribor glede dela osrednjega mariborskega pokopališča Pobrežje je pravnomočno končan. Za preobrat je poskrbelo višje sodišče, saj je določilo, da pokopališče ostaja v lasti občine.
»Pritožbeno sodišče je določilo, da tožeča stranka (frančiškani, op. p.) po nacionalizaciji zemljišča na njem ni imela posesti in ni izvrševala pokopališke dejavnosti. Posest posameznih grobov ali posameznih grobnic še ne pomeni posesti pokopališča, skrb zanje pa ne pokopališke dejavnosti,« piše v sodbi višjega sodišča.
Pet let trajajoča sodna saga je tako najbrž končana. »Odločitev bomo natančno proučili in se nato odločili glede morebitnih pravnih sredstev,« je dejal zastopnik frančiškanov, odvetnik Janez Starman. Veliko možnosti sicer nima, po besedah pravnega zastopnika občine, odvetnika Roka Gerloviča, lahko frančiškani zahtevajo revizijo postopka, a je prepričan, da bi tudi vrhovno sodišče razsodilo v korist občine.
Spor za 2,8 hektara pokopališča se je začel novembra 2007, ko so frančiškani vložili tožbo, s katero so zahtevali izročitev parcele v posest in plačilo 666.884 evrov uporabnine za zadnjih pet let. MOM je odgovorila z nasprotno, izbrisno tožbo, saj je hotela dokazati neveljavnost vpisa lastništva v zemljiško knjigo. Gerlovič je prepričan, da so se frančiškani v zemljiško knjigo vpisali v nasprotju z zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, MOM pa je za spremembo lastništva izvedela šele ob prejemu tožbe.
Sodni »ping pong«
Zadevo je dobil v roke okrožni sodnik Marko Čagran in prvič sta se stranki na sodišču srečali v začetku leta 2009. A še preden je sodnik presodil upravičenost temelja tožbe je sklenil z delno (vmesno) sodbo razčistiti, ali je vpis frančiškanov v zemljiško knjigo sploh veljaven.
Novembra 2010 je odločil v korist frančiškanov in upošteval stari zakon o zemljiški knjigi. V skladu z njim bi morala občina vpis frančiškanov v zemljiško knjigo izpodbijati v treh letih. A odvetnik Gerlovič ga je izpodbijal na podlagi novega zakona o zemljiški knjigi, saj je MOM zanj izvedela pozneje, ta pa zakon triletnega roka ne določa več.
Višje sodišče je po pritožbi MOM zadevo vrnilo Čagranu in mu naložilo, naj odloči znova ter ugotovi, katera izmed pravdnih strank je imela na sporni parceli ob uveljavitvi zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini pravico do uporabe in katera je z uveljavitvijo zakona pridobila lastninsko pravico. A tudi tokrat je Čagran razsodil v korist frančiškanov. Oprl se je na domnevo iz stvarno pravnega zakonika, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Zahtevek MOM je bil po njegovem prepričanju neutemeljen, saj občina ni dokazala, da je lastnica nepremičnine, kot tudi, ker iz podatkov v zemljiški knjigi izhaja, da je pravni prednik Rimskokatoliškega samostana frančiškanov Maribor postal lastnik te nepremičnine že leta 1927. Od leta 1960 je bila parcela družbena last, leta 1997 pa so se kot lastniki vknjižili frančiškani.
Tudi tokrat se višje sodišče ni strinjalo s Čagranom in je zadevo vzelo v svoje roke. V pritožbenem postopku je celo razpisalo obravnavo, kar je na drugi stopnji prej izjema kot pravilo. Zaslišalo je direktorico Pogrebnega podjetja Maribor Lidijo Pliberšek in bivšega predstojnika samostana frančiškanov Borisa Janka Markeža ter spor pravnomočno končalo v korist občine.
