Frančiškani ostali brez pokopališča

Maribor – Zgodba okrog lastništva 2,8 hektara mariborskega pokopališča Pobrežje je zaključena. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo mariborskih frančiškanov, tako da ta del pokopališča ostaja v lasti občine Maribor. Po mnenju vrhovnih sodnikov frančiškani pred nacionalizacijo nikoli niso imeli pravice do uporabe.

Eden bolj nenavadnih sporov se je vlekel od leta 2007, ko je Rimskokatoliški samostan frančiškanov Maribor zoper Mestno občino Maribor (MOM) vložil tožbo in z njo zahteval 666.884 evrov uporabnine za čas, ko pokopališča ni mogel uporabljati. Frančiškanom se je namreč leta 1997 uspelo kot lastnikom vpisati v zemljiško knjigo, tožbo za uporabnino pa so vložili šele deset let pozneje. Ves ta čas občina za spremembo lastništva ni vedela, saj za vpogled v zemljiško knjigo ni imela prav nobenega razloga. Zanj je izvedela šele ob prejemu tožbe.

Sodno razčiščevanje se je začelo leta 2009. Odvetnik Rok Gerlovič je v imenu MOM vložil nasprotno tožbo za neveljavnost vpisa lastništva v zemljiško knjigo, a je okrožni sodnik Marko Čagran novembra 2010 z delno sodbo pritrdil frančiškanom in se pri tem skliceval na stari zakon o zemljiški knjigi.

V skladu z njim bi morala občina vpis v zemljiško knjigo izpodbijati v treh letih, kar pa je bilo skoraj nemogoče, saj je zanj izvedela šele deset let pozneje. Odvetnik Gerlovič je zato vpis izpodbijal na podlagi novega zakona o zemljiški knjigi, ki pa triletnega roka ne določa več.

Frančiškani niso izvajali pokopališke dejavnosti

Po pritožbi je višje sodišče zadevo vrnilo Čagranu, ki je znova odločil v prid frančiškanov, pri čemer se je skliceval na stvarnopravni zakonik, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Odločil je, da MOM ni dokazala lastništva, iz podatkov v ZK pa izhaja, da je pravni prednik Rimskokatoliškega samostana frančiškanov Maribor postal lastnik te nepremičnine že leta 1927.

Po novi pritožbi na višje sodišče so višji sodniki odločili sami in za lastnico tretjine pobreškega pokopališča razglasili MOM, ker da frančiškani po nacionalizaciji na zemljišču niso imeli posesti in niso izvrševali pokopališke dejavnosti. »Posest posameznih grobov ali posameznih grobnic še ne pomeni posesti pokopališča, skrb zanje pa ne pokopališke dejavnosti,« so zapisali.

Ustavno sodišče in ESČP

Vrhovni sodniki so prav tako ugotovili, da tožnik kot lastnik zemljišča pred nacionalizacijo nikoli ni imel pravice uporabe na tem zemljišču, tudi ne v času uveljavitve zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. To pomeni, da lastninske pravice tudi v letu 1997 ne glede na vpis v zemljiško knjigo na podlagi zakona ni mogel pridobiti, je sklenilo vrhovno sodišče. Kot so ugotovili že višji sodniki, je to pravico imela MOM, ki je zemljišče prek Pogrebnega podjetja Maribor tudi upravljala.

Pravni zastopnik frančiškanov, odvetnik Matej Pirih, o nadaljnjih korakih tožnika ni vedel povedati veliko. Pravi, da je možno vložiti še ustavno pritožbo in pozneje pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), a glede tega še nima pooblastil. V sporu med MOM in frančiškani je tako odprta le še tožba glede 666.884 evrov odškodnine, ki pa bo, ker je lastništvo zdaj razjasnjeno, le formalnost in jo bo sodišče zavrnilo.