Tiskane izdaje
Za preprečevanje korupcije bo še naprej odgovorna komisija, ki jo bodo sestavljali predsednik in dva namestnika in jih bo za dobo pet let imenoval predsednik republike na predlog izbirne komisije. Sedanji predsednik Drago Kos po izteku mandata ne bo mogel več kandidirati. Komisija bo poleg sedanjih pristojnosti izvajala naloge iz resolucije o preprečevanju korupcije. Za oblikovanje operativnega programa krepitve integritete pa bo za dobo treh let ustanovljen svet za krepitev integritete. Komisijo za preprečevanje korupcije bo še naprej nadzirala istoimenska komisija državnega zbora.
Zakon predvideva zaščito prijaviteljev korupcije in njihovih družinskih članov v skladu z zakonom o zaščiti prič. Komisija bo ugotavljala tudi nasprotje interesov in izvajala nadzor nad sprejemanjem daril. Poklicni funkcionar ob javni funkciji ne bo smel opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka. Izjema so pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično delo in vodenje kmetije. Funkcionar ne bo smel sprejemati daril v zvezi z opravljanjem funkcije, razen protokolarnih in priložnostnih daril, ki ne bodo presegala vrednosti 75 evrov, oziroma skupno v enem letu od iste osebe v vrednosti 150 evrov. Prejeta darila, ki presegajo vrednost 75 evrov, bodo postala last države. Organi, v katerih funkcionarji opravljajo delo, morajo voditi seznam prejetih darilih, ki presegajo vrednost 25 evrov.
Prepoved poslovanja z naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, bo veljala za vse funkcionarje, ki imajo več kot 5-odstotni delež v podjetjih. Nepoklicnim funkcionarjem, razen županom in podžupanom, ne bo več treba poročati o premoženjskem stanju. Ti podatki pa bodo javni le v tistem delu, ki se nanašajo na premoženje funkcionarja, pridobljeno v času opravljanja javne funkcije. Zakon prvič ureja področje lobiranja in uvaja register lobistov. Lobisti bodo morali komisiji za preprečevanje korupcije vsako leto poročati o svojem delu; navesti bodo morali podatke o višini plačil, ki so jih prejeli od posamezne organizacije za vsako zadevo, in podatke o osebah ali organih, pri katerih so lobirali. Sporočati bodo morali tudi podatke o vrednosti donacij političnim strankam in z njimi povezanim pravnim osebam.
Komisija bo postala prekrškovni organ in bo imela pristojnost izrekanja glob za storjene prekrške. Na primer, kazen do 1200 evrov je predvidena za funkcionarja, ki v prijavi o premoženjskem stanju ne bo navedel zahtevanih podatkov ali bo vpisal lažne.
Iz sredine tiskane izdaje Dela
