Furlanu primer Tovšakove ni škodil

Ljubljana – Državnotožilski svet je na včerajšnji seji po naših informacijah za vodjo Specializiranega državnega tožilstva RS Harija Furlana podal pozitivno oceno tožilske službe. Izdelavo ocene je junija zaradi primera Tovšak zahteval generalni državni tožilec Zvonko Fišer.

Od državnotožilskega sveta, ki smo ga zaprosili, da nam posreduje stališče, ki ga je sprejelo glede Furlana, včeraj nismo dobili ničesar. Niti Harij Furlan ni vedel, da je ta točka na dnevnem redu, zato odločitve ni hotel komentirati, saj z uradnim stališčem, ki ga je sprejel državnotožilski svet, ni bil seznanjen. Se pa s tem tudi na tožilski ravni zaključuje primer nezakonitega pripora Hilde Tovšak, ki je pred časom dobil epilog tudi na sodniški ravni.

Kje je Tovšakova?

Spomnimo, maja je v javnosti z vso silovitostjo odjeknila novica, da se ne ve, kje je nekdanja direktorica Vegrada, ki bi morala nastopiti prestajanje 14-mesečne zaporne kazni na Igu v zadevi Čista Lopata. Toda, ko ji je mariborsko okrožno sodišče zaradi spremenjene obtožnice tožilstva odpravilo pripor zaradi očitkov treh kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril v primeru delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj, se je za Tovšakovo za nekaj dni izgubila vsaka sled. Kmalu se je izkazalo, da z odpravo pripora ni bilo vse tako, kot je treba. Tovšakovo so iskali celo z mednarodno tiralico, policiji pa se je nato 24. maja sama predala in dejala, da se pravzaprav ni predala, »zakaj bi se, saj nisem bila na begu«.

Sodniki o sebi

Ker je primer Tovšakove sledil fiasku v primeru Balkanski bojevnik, je javnost še toliko bolj zahtevala odgovore, kaj je (spet) šlo narobe. Prvo potezo je storilo sodišče, saj je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša zahteval, naj ljubljansko in mariborsko višje sodišče pregledata, kaj se je dogajalo v tem primeru. Ugotovili so, da sta prvostopenjski sodišči pravilno in pravočasno opravili vsa zakonsko predpisana dejanja. Edina strokovna napaka, ki bi jo lahko očitali Okrožnemu sodišču v Mariboru in v zvezi s katero je Masleša tudi zahteval oceno sodniške službe za preiskovalno sodnico, se je nanašala na dejstvo, da so razlogi za pripor zoper Hildo Tovšak dejansko potekli že 12. aprila. Takrat je specializirano državno tožilstvo spremenilo zahtevo za preiskavo, pri tem pa ni ravnalo po določbah zakona o kazenskem postopku o skrajšanem postopku, zato bi moral biti pripor že takrat odpravljen. Ocena sodniške službe je bila opravljena, preiskovalni sodnici niso očitali ničesar, dobila je pozitivno oceno in možnost napredovanja.

Tožilski drugi korak

Drugi korak je storilo tožilstvo, saj je generalni državni tožilec Zvonko Fišer po opravljenem strokovnem nadzoru nad delom Specializiranega državnega tožilstva oziroma nad delom tožilca Harija Furlana, ki je vodil postopek v primeru Tovšakove, zanj zahteval še oceno tožilske službe – ne samo zaradi primera Tovšakove, ampak za daljše časovno obdobje –, kar je naloga državnotožilskega sveta. Izsledki strokovnega nadzora so namreč pokazali, da se je tudi na tožilstvu pri obravnavi tega kompleksnega in obsežnega primera zvrstilo nekaj odločitev, o katerih je tožilstvo presodilo, da morda niso bile optimalne. »Gre za nedoslednosti, ki same po sebi niso bile odločilne, a so v kombinaciji z okoliščinami na sodišču vodile v nenavaden procesni zaplet, ki je dodobra pretresel družbeni prostor,« je takrat sporočil prvi tožilec v državi in ocenil, da je kljub temu najmanj nekorektno Furlanu očitati, da je Tovšakova izginila zaradi njegovega napačnega ravnanja. Ko pogojev za pripor ni več, »mora obdolženec, pa naj se imenuje kakor koli in naj bo še tako zloglasen, oditi na prostost«, je dejal, saj tudi za Tovšakovo velja domneva nedolžnosti. Pobeg obdolženca je sicer za vsakega tožilca nekakšen profesionalni neuspeh. Oceno, ki ima sicer lahko močan vpliv na tožilčevo kariero, je državnotožilski svet torej izdelal, in ta je pozitivna. Če bi bila negativna, tožilec ne bi mogel napredovati ali bi napredoval počasneje, morda pa bi tudi izgubil službo.

Dosedanji epilog

Za vseh 35 dni, ki jih je Hilda Tovšak nezakonito preživela v priporu, od države terja 16.350 evrov odškodnine ali 467 evrov za vsak dan nezakonitega pripora. Na Igu sicer prestaja kazen zapora zaradi Čiste lopate. Na mariborskem okrožnem sodišču pa se je 5. septembra nadaljeval predobravnavni narok v zvezi z domnevnim nedovoljenim dajanjem in prejemanjem daril pri posredovanju tujih delavcev za Teš 6. Prvoobdolžene Hilde Tovšak tudi v drugem poskusu iz zdravstvenih razlogov ni bilo na sodišče, ki je zato izvedencu zdravstvene stroke naložilo, da preveri njeno stanje.