Tiskane izdaje
»Ob tej temi je veliko populizma; poslanci so dobrodošel grešni kozel za marsikaj, včasih tudi po svoji krivdi,« je dejal Pavel Gantar, ki meni, da je pravico do prejemanja nadomestila plače - ta poslancu, ki po preteku mandata ne najde službe, pripada eno leto - treba ohraniti. Tako je poslancem zagotavljena določena samostojnost oziroma neodvisnost od političnih strank, saj jih po koncu mandata čaka »mehak pristanek«. Vendar Gantar predlaga, naj nekdanjim poslancem pripada le osnovna plača 55. plačnega razreda brez kakršnih koli dodatkov.
Strinja se, da je izplačilo regresa v višini 672 evrov, ki so ga poleg nadomestila prejeli poslanci, neprimerno: »Zdi se mi nelogično, da bi nekdanji poslanci prejemali tudi regres, a očitno je zakon precej nejasen.« Kot smo poročali, je Gantarja predsednik SNS Zmago Jelinčič včeraj pozval, naj se izplačani regres vrne oziroma naj ga računovodska služba državnega zbora odšteje od naslednjega izplačila nadomestila poslancem. Tudi to možnost bo morala proučiti pravna služba, je dejal Gantar, a opozoril, da v primeru, ko je zakon nejasen, sodišča navadno odločijo v prid zaposlenim.
Sicer pa se letos ni zgodilo prvič, da so poslancem, ki so uveljavljali pravico do nadomestila plače, izplačali tudi regres. Z ministrstva za javno upravo so sporočili, da se je sicer »ne popolnoma jasna in nedvoumna« zakonska podlaga, ki je bila sprejeta leta 1992, navadno uporabljala v korist stranke, zato sta se nekdanjim poslancem priznavala pravica do letnega dopusta in regres za letni dopust. Na ministrstvu sicer že pripravljajo spremembe zakona o poslancih; kakšne bodo, naj bi bilo znano jeseni. Poslancev prejšnjega mandata, ki so do nadomestila upravičeni še do oktobra, pa spremembe najverjetneje ne bodo zadevale. Kot je za STA povedal pravni strokovnjak Rajko Pirnat, je zmanjšanje nadomestil morebiti izvedljivo za naprej, ne pa za nazaj. Julija je nadomestilo prejelo 33 poslancev oziroma le šest manj kot na začetku tega mandata.
Iz sredine tiskane izdaje Dela
