Tiskane izdaje
Pomanjkanje urejene infrastrukture nadomešča hribovito območje, zato ne preseneča, da pobudniki zamisli vidijo Soško dolino najprej kot center gorskega kolesarjenja. Čeprav turistična ponudba še ni prešla niti poporodnega obdobja, že privablja približno desetino vseh gostov Posočja. Tolikšen je tudi delež kolesarjev pri nas.
Prvega koraka v nadaljnjem turističnem razvoju kolesarske regije, ki bi presegel stihijsko fazo, sta se lotila Peter Dakskobler iz Lokalne turistične organizacije (LTO) Sotočje in Jan Klavora kot prireditelj Soča Outdoor Festivala. Opogumljena z dobrim odzivom na kolesarsko pot Trans Slovenia, ki obstaja šele pol leta, in zaradi zanimanja za omenjeni festival, kjer na drugi izvedbi pričakujejo do tisoč nastopajočih, sta prepričana, da mora kolesarski potencial izkoristiti celotna regija po dolini Soče, prek Brd, Idrije, Cerknega do Kranjske Gore. Po vzor ni treba daleč - v Dolomite ali h Gardskemu jezeru.
»Verjamem, da lahko dolina Soče postane eden izmed centrov gorskega kolesarjenja, s pomočjo sosednjih destinacij pa se lahko postavimo na svetovni kolesarski zemljevid. Cestne, gorske, družinske in transverzale za treking na majhnem območju ponujajo izjemno raznolikost, zato so lahko naša najboljša reklama,« je prepričan Jan Klavora.
Nemška raziskava je sicer izluščila, da je transkolesarskih gostov manj kot petina med vsemi kolesarji, a prav ti so ključni za prepoznavnost destinacije. Klavora opozarja, da vsaj za deset let zaostajamo v tovrstnem razvoju, a verjame, da lahko nadoknadimo zaostanek.
Dobri ekonomski učinki
GPS sledi izziva Trans Slovenia za sedemetapno kolesarsko prečenje države od Tromeje do Pirana bo predvidoma še pred sezono odkupilo 300 uporabnikov, skoraj toliko je bilo prodanih tudi knjig. Po ocenah bo celotno turo letos prevozilo najmanj 800 kolesarjev, ki bodo po izračunih turističnih delavcev porabili več kot pol milijona evrov.
»To je učinek nove ponudbe, ki smo jo vzpostavili v pičlega pol leta. Podoben program na trgu obstaja že leta,« je poudaril Peter Dakskobler. Pred ureničitvijo je pobuda, da bi vse športne festivale in druge kolesarske vsebine združili za območje Julijskih Alp, tudi v okviru večdnevne gorskokolesarske dirke. »S tem razvijamo gorske transverzale in strateške prehode, kot sta Vršič in Sorica, ter povezujemo produkte, kot sta Trans Slovenija in slovenska turnokolesarska pot, ki jo pripravlja Planinska zveza Slovenije.«
Nujno povezovanje
Ideja regionalnega kolesarskega povezovanja je edina smiselna, trdi direktor LTO Bovec Janko Humar: »Kolesarstvo je eden najbolj obetajočih turističnih produktov v naši dolini. Glede na to, da je povprečna dnevna kolesarska kilometrina precej večja od pohodniške, smo prisiljeni presegati občinske meje, če hočemo biti konkurenčni.«
Urejenosti Gardskega jezera in Posočja še ne bi tlačil v isti stavek, pravi, glede na naravno okolje pa bi si upal v povezano celoto ponujati koroška jezera, dolino Soče, Julijske Alpe, Brda in Kras do morja. »To nam dokazujejo tudi odzivi tujih poznavalcev in zamisli, da bi podobno, kot smo pred dvema letoma trasirali izjemno uspešen pohodniški projekt Alpe Adria Trail, vzpostavili tudi podobno kolesarsko povezavo.«
Opozoril je, da se ne sme vse osredotočiti samo na gorskokolesarski turizem: »Z vidika povprečnega obiskovalca doline je še bolj pomembna ureditev lažjih, družinam in starejšim obiskovalcem prirejenih dolinskih kolesarskih poti. To bi morala postati kolesarska hrbtenica od Bovca do Gorice.«
