Tiskane izdaje
Ljubljana, Kranj, Maribor – Več kot 600 prostovoljnih gasilcev je že izurjenih za reševanje življenj v nekaterih nujnih zdravstvenih stanjih. Kot prvi posredovalci, ki so prihiteli na kraj dogodka v nekaj minutah, so rešili življenje trem ljudem, ki se jim je ustavilo srce in bi brez njihove pomoči umrli.
Prvi posredovalci sicer večinoma nimajo medicinske izobrazbe, a so jih zdravniki in reševalci izobrazili za reševanje življenj ob srčnem zastoju in nekaterih drugih nujnih stanjih. Njihovo poslanstvo je, da lahko pridejo k življenjsko ogroženemu bolniku veliko prej kot ekipe nujne medicinske pomoči (NMP). Odkar je jeseni ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sprejela pravilnik o NMP, je njihov status tudi uradno potrjen. A še zdaleč ni urejen, pripovedujejo sogovorniki.
Odločilnih prvih pet minut
»Ko se nekomu nepričakovano ustavi srce, se zaustavi krvni obtok in celice ne dobijo več kisika. Najobčutljivejši organ so možgani. Če so brez kisika več minut, začno odmirati. To je nepopravljiva poškodba. Študije so pokazale, da se z vsako minuto, ki jo izgubimo, zmanjša možnost preživetja človeka za 10 do 12 odstotkov. Če ga ne oživljamo pet minut, ima samo še 50 odstotkov možnosti. V Sloveniji je 63 enot NMP z zdravnikom in reševalci, ki pa ne morejo priti do vsakega bolnika s srčnim zastojem dovolj hitro. Do Zgornjega Jezerskega potrebujemo, na primer, od 30 do 40 minut. V tem času bolnik s srčnim zastojem že umre. Prvi posredovalci, ki so doma v bližini bolnika, pa lahko pridejo pravi čas,« je povedal urgentni zdravnik Mitja Mohor, ki je organiziral mrežo prvih posredovalcev v okolici Kranja. Prvi posredovalci delujejo še na območju Slovenske Bistrice (organizirala sta jih reševalca Boštjan Čavničar in Matjaž Žunkovič), na Koroškem (pod vodstvom reševalca Petra Kordeša) in v okolici Maribora pod vodstvom urgentnega zdravnika Mateja Strnada.
V Sloveniji je vsako leto približno 1500 srčnih zastojev. Mnogi so posledica drugih bolezni in pomenijo naravni konec življenja. Pri teh oživljanje ne pomaga. Pri nekaterih pa pomaga. Analizo delovanja prvih posredovalcev so že naredili v Mariboru. Kaj so ugotovili?
»V letu in pol je bilo na območju, ki ga pokriva 18 prostovoljnih gasilskih društev s 340 prvimi posredovalci, 85 aktivacij. Imeli smo 23 oživljanj po zaustavitvi srca. Po mednarodnih smernicah je določeno, kdaj je treba uporabiti defibrilator. Pri 12 bolnikih od 23 je bil defibrilator uporabljen, pri devetih je srce začelo ponovno biti. To je velik uspeh. Preživeli so trije od devetih. Trije, ki bi bili mrtvi, če ne bi bilo prvih posredovalcev, živijo,« je povedal zdravnik Matej Strnad. Če bi tako pomagali povsod v državi, bi rešili vsaj 30 življenj na leto.
Aktivacija prvega posredovalca poteka tako, da pokliče svojec, sosed ali očividec številko 112, ta pokliče najbližjo enoto NMP, iz nje pa, kadar gre za kraje v okolici Kranja, Maribora, Ravn na Koroškem in Slovenske Bistrice, prek pozivnika obvestijo gasilca – prvega posredovalca, ki je najbliže bolniku. Bolniku pomaga, dokler ne pride ekipa NMP z zdravnikom.
Izbraževanje za srčni zastoj, izpit in licenca
Zdaj je za prvo posredovanje izobraženih že več kot 600 gasilcev. »Za gasilce smo se odločili, ker so dobro organizirani, opremljeni z odzivniki in lastnim prevozom. Imajo dobro razširjeno mrežo po vsej državi. Pomembno je, da so že zavarovani, tako da ne nastajajo dodatni stroški,« pojasni Strnad.
»Med ljudmi še zdaleč ni izginila solidarnost, pripravljenost pomagati, želja po novih znanjih, da bi uspeli rešiti življenje. Prostovoljni gasilci so fenomenalni: brezplačno pridejo na deseturno izobraževanje, se učijo za izpit in ga opravijo. Si predstavljate, kako se s tem izpostavijo? Nato pa se v trenutku odzovejo, kadar jih pozivnik pokliče, in odhitijo na pomoč. Največkrat gre za bolnega sokrajana, soseda, ki ga dobro poznajo, sorodnika,« pripoveduje Mohor.
Tako Matej Strnad kot Mitja Mohor sta začela postovoljno (brezplačno) izobraževati gasilce in tudi druge prostovoljce, ki so se želeli pridružiti, pred dvema letoma, najprej na najbolj oddaljenih območjih, kjer prve posredovalce najbolj potrebujejo. Na Gorenjskem jih naučijo ukrepati v petih nujnih stanjih: srčnem zastoju pri otroku in odraslem, tujku v zgornjih dihalih, pri nezavesti, hudi krvavitvi in hudi bolečini v prsnem košu. Na Štajerskem je v programu oživljanje otroka in odraslega, odstranjevanje tujkov in zaustavljanje krvavitev. Pridobljeno licenco je treba po enem letu obnoviti. Opozarjata, da bi bilo treba izobraževanje poenotiti, napisati priročnik, začeti učenje že v osnovnih in srednjih šolah, kakor delajo zdaj na Koroškem. »Če se naučijo Prešernovo Zdravljico, zakaj se ne bi naučili oživljanja?« meni Mohor. Prve posredovalce bi bilo treba izobraziti po vsej državi, tudi v urbanih okoljih, torej v Ljubljani in Mariboru.
»Pravilnik o NMP je formaliziral, kar smo vzpostavili na terenu. A v pravilniku piše, naj se o financiranju dogovorijo med sabo gasilci, lokalne skupnosti in ekipe NMP. Noben od naštetih nima za to posebej denarja. Trije se med sabo vedno težko zmenijo,« opozarja Strnad. Mohor pa spomni, da bi za skrb nad NMP, ki mora biti enaka po vsej državi, nujno potrebovali agencijo.
Ministrica mimo gasilcev
»V Sloveniji je 1348 prostovoljnih gasilskih društev s 162.000 člani, več kot 50.000 je operativnih gasilcev, ki bi lahko bili tudi prvi posredovalci. Naš gasilec lahko pride v vsak kraj v manj kot 10 minutah, večinoma v manj kot petih minutah, v nekaterih primerih pa v eni ali dveh minutah. Vsi medicinski centri se zdaj pogovarjajo z našimi društvi o prvih posredovalcih. Odziv pri naših članih je zelo pozitiven, želimo pomagati, vendar še zdaleč nismo zadovoljni s pravilnikom o NMP, ki ga je sprejelo ministrstvo za zdravje. Niso upoštevali naših pripomb. Vse finančne obveznosti je država prevalila na lokalne skupnosti in na gasilce. Gasilci lahko zelo pomagamo: na razpolago damo avtomobile, sistem zvez, pozivnike, smo tudi zavarovani. A težava ostaja skrb za defibrilatorje. V pravilniku piše, da mora tisti, ki daruje defibrilator, poskrbeti tudi za njegovo vzdrževanje. To ne gre. Defibrilatorju je treba menjavati baterije, elektrode, nalepke, potrebne so rokavice. Ne le, da to stane, vzdrževanje mora biti poenoteno. Za to mora poskrbeti država,« je opozoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.
Kako pravilno oživljati osebo, ki je doživela srčni zastoj?
