Gašpar Mišič v Piranu gradil na črno

Gradbeni inšpektorji potrdili dva izmed šestih primerov domnevno nedovoljene gradnje sredi zaščitenega Pirana.

Objavljeno
04. julij 2014 21.53
Anuška Delić, Ozadja
Anuška Delić, Ozadja
Ljubljana – Gradbeni inšpektorat je v dveh primerih nedovoljenih gradenj, ki jih je Gašparju Gašparju Mišiču v prijavah očital piranski zavod za varstvo kulturne dediščine, že končal ugotovitvene postopke. In potrdil nedovoljeno gradnjo. Ena od teh zadev je bila sicer zaradi uspešne pritožbe vrnjena v odločanje na inšpektorat.

Anuška Delić

Ko smo maja lani v Delu razkrili, da je bilo proti Gašparju Gašparju Mišiču oziroma njegovemu podjetju Gasspar Invest vloženih najmanj sedem prijav piranskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) zaradi domnevno nedovoljene gradnje, nam je zdaj že nekdanji državni sekretar in predsednik uprave Luke Koper zagotovil: »Nisem črnograditelj, sem samo ena izmed tisoč žrtev birokracije, ki jo je spletla peščica birokratov, ki s svojim delovanjem dušijo razvoj družbe, saj v zadnjem času delujejo tudi kot podaljšana roka plenilcev državnega premoženja, za katere kot pošten in delaven politik očitno predstavljam oviro pri nadaljnjem plenjenju državnega premoženja. Toliko napadov, celo groženj in pritiskov, kot se jih je v zadnjem obdobju zvalilo name in na mojo družino z namenom diskreditacije, nikoli prej nisem doživel. Kljub dejstvu, da sem se v preteklosti ukvarjal z nepremičninskimi posli, nikoli nisem z nedovoljeno gradnjo uzurpiral kmetijskega ali nezazidanega stavbnega zemljišča, kar so mi nekateri mediji poskušali podtakniti. Zlobni jeziki so poskušali v negotovost postaviti tudi moje premoženje, ki sem ga ustvaril s poštenim delom.«

Takrat smo tudi razkrili, da se koprski gradbeni inšpektorat na številne prijave piranskega ZVKD tudi 15 let ni odzval, da je na primer Mišič »pozabil«. Toda rdeča nit vseh prijav, ki smo jih takrat pridobili z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, je bilo s strani zavoda nedvoumno neskladje med gradbenimi posegi, ki jih je ZVKD Mišičevemu podjetju dovolil, in dejansko gradnjo. Varuh lokalne kulturne dediščine je praviloma ugotavljal, da so bila prijavljena prenovitvena dela, izvedena pa rekonstrukcijska. Vse prijave so se nanašale na posege sredi strogo zaščitenega starega mestnega jedra Pirana.

Nelegalna gradnja

Naj spomnimo, da so bile prijave proti Mišiču pretežno poslane na koprski inšpektorat med letoma 1998 in 2000, le v enem primeru je bila prijava poslana leta 2009 (za isti zadevo kot leta 1989). Skupaj smo torej razkrili šest konkretnih primerov gradenj, ki naj bi bile sporne. V tistem času je delo začel tudi inšpektorat, a novogoriški, saj se koprski s prijavami piranskega ZVKD ni ukvarjal. Inšpektorat smo vprašali, kako potekajo postopki, in sporočili so, da so v dveh od šestih primerov izdali odločbe: v zvezi s posegi na Tomšičevi ulici v Piranu so decembra lani izdali odločbo za »nelegalno rekonstrukcijo objekta«, glede gradnje na Resslovi ulici pa novembra lani za »nelegalno gradnjo«.

V primeru odločbe, ki zadeva Resslovo ulico, sta se po pojasnilih inšpektorata inšpekcijska zavezanca uspešno pritožila, odločbo pa je odpravil pritožbeni organ (ministrstvo za infrastrukturo in prostor), ki je zadevo vrnil inšpektoratu v ponovni postopek, ta pa še poteka. Ministrstvo smo prosili, da nam posreduje kopijo odločbe, s katero je odpravilo odločbo inšpektorata, a nam je do konca redakcije še niso poslali. Kar pa zadeva odločbo v zvezi s posegom na Tomšičevi, nam za zdaj ni znano, da bi bila v zvezi s to vložena pritožba. Imena inšpekcijskih zavezancev je inšpektorat v odločbah prekril, a investitor je bil v teh primerih Mišič.

Primer Resslova

Piranski ZVKD je v zvezi z Resslovo že decembra 1998 gradbeni inšpektorat opozoril, da investitor – Gasspar Invest – izvaja nedovoljene posege na objektu, pri čemer je pri zavodu pridobil le soglasje za izvedbo prenovitveno-vzdrževalnih del. Strokovnjaki zavoda so pri ogledu objekta namreč ugotovili, da je bila odstranjena lesena medetažna konstrukcija in na novi armiranobetonski stropni konstrukciji izveden opaž. ZVKD je gradbeni inšpektorat opozoril, da »zaradi prakse gradbenih posegov v Piranu obstaja upravičen sum, da se bo spremenila namembnost objekta (več stanovanjskih enot)«. Pozval ga je, naj takoj ukrepa.

Šestnajst let pozneje je gradbeni inšpektor vendarle ugotovil, da je »prejšnji lastnik in investitor Gasspar Invest odstranil vse lesene stropne konstrukcije objekta in na njihovih mestih izvedel nove montažno-betonske«. In da je bilo leseno stopnišče zamenjano z betonskim. Ne za prvi ne za drugi poseg investitorju ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, navaja inšpektorat v odločbi o nelegalni gradnji. Inšpekcijski zavezanci morajo do 27. decembra 2015 »odstraniti notranje stopnišče betonske konstrukcije«.

Primer Tomšičeva

Mišič je po podatkih zemljiške knjige konec leta 1998 oziroma na začetku 1999 kupil nepremičnino na Tomšičevi. Zavod je podjetju Gasspar Invest takrat izdal soglasje za izvedbo »prenovitveno-vzdrževalnih del« v objektu ter obnovo stavbnega pohištva in fasadnih ometov. Že tri mesece pozneje je zavod koprskemu gradbenemu inšpektoratu poslal prijavo, češ da je investitor izvajal konstrukcijske posege, za katere zavod ni izdal soglasja. Teh posegov ni vseboval niti projekt, s katerim je Gasspar Invest priglasil dela. »Ker zaradi prakse gradbenih posegov v Piranu obstaja upravičen sum, da se bodo zgodile spremembe namembnosti objekta (več stanovanjskih enot), vas prosim, da takoj ukrepate proti investitorju, izvajalcu gradbenih del ter nadzornemu,« je bil jasen ZVKD. In Mišič je nato do oktobra 1999 naprej prodal poslovni prostor v pritličju objekta, dve garsonjeri in dve stanovanji.

Šestnajst let pozneje je gradbeni inšpektor v odločbi o nelegalni rekonstrukciji objekta ugotavljal, da je bil ob stavbi zgrajen prizidek (za potrebe gostinskega lokala v pritličju), za katerega nista bila izdana ne gradbeno ne uporabno dovoljenje. Inšpekcijskemu zavezancu je naložil, da mora prizidek odstraniti do 1. maja in vzpostaviti prejšnje stanje. Toda zavezanec je bil, kot zapisano, v pritožbi uspešen in zdaj bo inšpektor stanje ugotavljal še enkrat.

Na čakanju

Preostali štirje primeri domnevno nedovoljenih gradenj so pri gradbenem inšpektoratu še v delu oziroma na čakanju. V treh zadevah so inšpektorji že izvedli kontrolne oglede, preverili listine in pozvali k pojasnilom, toda ugotovitveni postopki še niso končani. V eni zadevi pa postopka še niso uvedli, saj bo ta obravnavana skladno z zakonodajo in prioritetami gradbenega inšpektorata, so pojasnili.

Mišič se na poziv h komentarju odločb o nelegalni gradnji ni odzval.