Tiskane izdaje
Gaspari je sicer prepričan, da je tudi javni sektor lahko storilen in prodoren, vendar pa je v Sloveniji zaklenjen v birokratsko kletko plačnega sistema, ki s svojo nespodbudnostjo ne predstavlja le materialne ampak tudi mentalno podlago za delovanje zaposlenih v javnem sektorju.
Ljudje se namreč po prepričanju Gasparija takšnemu okolju prilagodijo, končni rezultat tega pa je v razvojnem smislu slab. Gaspari meni, da je potrebno slovenski prostor sprostiti in ljudem dati možnost, da se sami organizirajo. Ko bo temu tako, pa se bo samo pokazalo, na katerih področjih je Slovenija najmočnejša, je povedal.
Podobno po Gasparijevih besedah velja za znanost, kjer je naloga vlade predvsem to, da ob širokih splošnih pogojih znanstveni skupnosti omogoči svobodne organizacijske oblike in je ne zapira v okostenele birokratske strukture. Znanost bi morali zato umakniti iz spon javnega sektorja in ji dovoliti, da postane normalna ustvarjalna dejavnost, ki je odgovorna za svoje rezultate in obenem plačana po njih.
Brez teh sprememb v okolju namreč po prepričanju ministra izboljšave pri porabi sredstev za znanost in raziskave ne bodo prišle do polnega izraza. Če ne bo spodbudnega okolja v visokem šolstvu in znanosti, bo šel denar za znanost, ki trenutno še v veliki meri prihaja iz skladov EU v nič, je opozoril.
Prav zato je Gaspari tudi prepričan, da sredstva za znanost in raziskave ne bi smela biti nepovratna, ampak povratna, znanstveniki in raziskovalci pa morajo ceniti njegovo vrednost in prevzeti odgovornost za njegovo uspešno porabo.
Gaspari je sicer mnenja, da je v Sloveniji za uspešen prehod od osnovne zamisli do njene komercializacije potrebna tako institucionalna kot neinstitucionalna znanost. Slovenija je sicer slaba ravno pri tem prehodu, saj znanstvenikom in razvojnikom tehnološke rešitve uspe razviti, zmanjka pa pri umestitvi teh rešitev na trg.
Direktor Inštituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič je medtem prepričan, da v Sloveniji vlada mačehovski odnos tako do znanja kot do njegovega prenosa v gospodarstvo. V Sloveniji je po njegovih besedah premalo odprtosti, inovativnosti in kulture znanja.
Po eni strani bi znanost radi urejali birokrati, po drugi strani pa je premalo tistih, ki poznajo tehnološki proces in prenos znanja v gospodarstvo, je dejal Lenarčič in pojasnil, da znanost in tehnološki razvoj ne potrebujeta regulacije, temveč deregulacijo.
Lenarčič je sicer razočaran, ker v Sloveniji ne vidi razvojnega modela, strokovnjaki pa pri snovanju razvoja nimajo ustrezne vloge. "Morda je razvojni model ta, da ga ni?" se je vprašal in obenem posvaril, da v Sloveniji preprosto nimamo meril, kako prepoznati kakovost in vrednost, kar je zaskrbljujoče.
Gaspari je sicer prepričan, da slovenski razvojni model obstaja, skriva pa se predvsem v veliki prilagodljivosti slovenskega gospodarstva, pri čemer pa resno oviro poleg pomanjkanja kapitala predstavlja tudi značaj ljudi, ki ne spodbuja sodelovanja in posledično zanemarja človeški potencial. Ravno zaradi tega v Sloveniji zamujamo priložnosti, svari minister.
Gaspari je prepričan, da v teh kriznih časih Slovenija potrebuje nove zamisli in zrel managerski sloj, da jih uresniči, predvsem pa mora ljudem pustiti, da so dobri in da uspejo, ter ne dovoliti, da bi prevladovala povprečnost.
