Koroški gospodarstveniki so ministru oktobra postavili vprašanja o prometni študiji, s katero se je država odločila letos znova preverjati pričakovane prometne tokove, čeprav je bila zadnja takšna ocena narejena lani. Na podlagi študije, ki je na Koroškem ni videl še nihče, ministrstvo potrjuje svojo oceno o neupravičenosti gradnje štiripasovnice severno od Slovenj Gradca, kot »potrebno in prometno upravičeno« pa označuje gradnjo odseka od avtoceste do Velenja.
Izvedljive rešitve
O zaostankih pri projektu severnega dela tretje osi po ministrovih besedah ne moremo govoriti, ker zanj sploh ni opredeljene finančne in časovne dinamike. Kot enega od vzrokov za zastoj projekta navaja »okoljsko problematiko na sredinskem koridorju med Velenjem in Podlogom, ki je s prometno funkcionalnega in ekonomskega vidika še edina izvedljiva rešitev«. Še ob nedavnem obisku v Dravogradu je trdil drugače – da bodo traso mimo Podloga začasno opustili in ponovno poskušali umestiti traso iz leta 2012 (Šentrupert).
Za odsek Velenje–Slovenj Gradec naj bi poznejše aktivnosti v zvezi s pripravljalnimi deli izvajal Dars, zato so župani trojico koroških poslancev opozorili, da morajo biti te aktivnosti vključene v državni proračun 2015, saj bo le tako zagotovljena njihova izvedba. »Obrnite se na ministrstva, tudi s poslanskimi vprašanji, kaj konkretno načrtujejo v letih 2015 in 2016. Načrtovati je treba projekte za gradbeno dovoljenje, denar za nakup zemljišč ...« je dejal župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen. Poslancem bo naložil, da poskrbijo, da bo tretja razvojna os v nacionalno strategijo za razvoj prometa vnesena po pričakovanju županov. »Če ne bomo zdaj posegli v cestno resolucijo, bomo izgubili šest let. Razen nujnega krpanja se ne bo zgodilo nič,« se strinja župan MOSG Andrej Čas.
V Bruselj h komisarki
Letošnje, 29.000 evrov vredne prometne študije kljub obljubi ministrstva niso javno predstavili. Gašperšič v odgovoru gospodarstvenikom pojasnjuje, da predstavlja študija le del strokovnih podlag za nadaljnje odločitve, zato ni formalne podlage za njeno samostojno javno razgrinjanje. O javno-zasebnem partnerstvu za gradnjo pa »ob negativni neto sedanji vrednosti in zgolj minimalni stopnji donosnosti želen način financiranja ni uresničljiv«.
Poslanec Ivan Škodnik je zagotovil, da si bodo prizadevali ključni projekt za regijo premakniti z mrtve točke in da nameravajo v zvezi s tem tudi v Bruselj h komisarki za promet Violeti Bulc.