»Generalni direktor policije je lahko kdor koli, ki ima policijsko izobrazbo. Samo to.«

Ljubljana - Parlamentarni odbor za notranjo politiko, ki mu predseduje Vinko Gorenak (SDS), je danes zjutraj že četrtič obravnaval novelo zakona o policiji, ki bi jo pod točko nujno parlament moral obravnavati že včeraj. Koalicijski poslanci v odboru menijo, da poslanci iz vrst SDS brez vsebinskih predlogov postopek obravnave na odboru le zavlačujejo, stroka pa Gorenaku poleg tega očita, da je kot glavni kadrovik na notranjem ministrstvu med letoma 1995 in 1999 delal slabo.

Leta 1998 je notranje ministrstvo v policijski zakon vpeljalo člen, po katerem so se policisti lahko prej upokojili. Ta postopek bi vi takrat menda lahko ustavili. Po sprejetju zakona se je namreč upokojilo kar 800 policistov.

 

»Od leta 1991 do 1998 je veljal zakon, ki je glede napotitve v pokoj ministru dajal popolno diskrecijsko pravico. Vsak minister je namreč tu pa tam kakšne svoje prijatelje poslal v pokoj. In takratni notranji minister Mirko Bandelj je bil edini, ki je tedaj, pred enajstimi leti, temu rekel ne. Sicer pa zakon predlagata ministrstvo in minister, ne pa šef kadrovske službe. Vlog za upokojitev pa je bilo po sprejetju zakona 500, in ne 800.«

Kot glavni kadrovik na MNZ (od leta 1995 do 1999) ste s terena v pisarne menda prerazporedili preveč policistov. Tudi vaš projekt javna varnost, s katerim ste reorganizirali kontekst policijskih pristojnosti v lokalnih skupnostih, v stroki odmeva kot ponesrečen.

 

»Projekt javna varnost, ki sem ga vodil, je prinesel zaprtje 51 policijskih oddelkov. To je pomenilo, da je okoli 350 ljudi, ki so opravljali notranje naloge (dežurni, pomočniki, komandirji in administracija), izgubilo ta posel in so šli delat na cesto. Položaj je ravno obraten, kot mi očitajo. Glede tega, da sem s terena v notranjost premaknil preveč policistov, pa naj povem, da je sistem odločanja bil in še vedno je takšen, da o tem odločajo direktorji policijskih uprav. Take zadeve je sicer vedno podpisal minister, a v tem primeru je pooblastilo prenesel na šefa kadrovske službe, torej name. Na papirju je tako stanje torej mogoče predpisati meni, vendar to ni vsebinska resnica. Direktor kadrovske službe, odgovoren za 8000 ljudi, res nima vpogleda v to, kaj se dogaja na primer v Murski Soboti.«

Kadrovski primanjkljaj v policiji je velikanski. Se vam ne zdi, da novela policijskega zakona poskuša to popraviti?

 

»Da, seveda. To ni problematično in tega nihče ne problematizira.«

Ministrica Katarina Kresal ravno zato predlaga, da se zakon sprejme po nujnem postopku. Zakaj potem vaši strankarski kolegi noveli tako ostro nasprotujejo?

 

»V tem je ravno štos: če bi ministrica prinesla zakon in rekla, glejte, manjka mi 400 policistov, zato nujno nekaj ukrenimo, bi to zaradi mene dal na obravnavo tudi na nočno sejo; samo zato, da bi zadevo čim prej sprejeli in da bi jo potem lahko čim prej obravnaval tudi DZ. Ona pa zraven prinese še imenovanje direktorja in uvedbo novega pooblastila policistov (osebna preiskava, op. p.). Z novim imenovanjem direktorja Kresalova, kot pravi, uvaja najbolj demokratičen sistem, kar seveda ni res. Najbolj demokratična policija v Evropi, londonska - veste, te zadeve dobro poznam, saj jih predavam na fakulteti - od leta 1829 kadruje svojega šefa tako, da lahko to delovno mesto zasede le eden od najožjih pomočnikov direktorja, ki s tega položaja odhaja. Prepričan sem, da je lahko generalni direktor policije kdor koli, ki ima policijsko izobrazbo. Samo to. Kresalova pa ima tožilca, ki ga namerava nastaviti, in to je vse. Zato tak cirkus.«

Celoten intervju si preberite v petkovi tiskani izdaji Dela