Tiskane izdaje
Pliberk − V Geopark Karavanke, ki ga sestavlja devet avstrijskih in pet slovenskih koroških občin, se bodo kmalu vključile še tri nove, načrtujejo pa tudi lastno bilateralno blagovno znamko in profesionalizacijo čezmejnega občinskega sodelovanja. Geopark bo prevzel odgovornost za ohranjanje turizma na Peci, kjer je prihodnja smučarska sezona spet negotova.
Geopark Karavanke, ki je od leta 2013 tudi del Unescove evropske in globalne mreže geoparkov, deluje v obliki čezmejne Delovne skupnosti (DS), v kateri sta poleg 14 avstrijskih in slovenskih občin partnerja še Podzemlje Pece in Obirske jame, do leta 2017 pa se jim bodo pridružile še tri slovenske občine: Solčava, Jezersko in Tržič. Po izteku evropskega financiranja za zagon projekta se je Geopark Karavanke julija lani moral postaviti na lastne noge, zato nameravajo po besedah Geralda Hartmanna iz DS Geopark prek projekta Crossborder Active 2020 določiti nadaljnji razvoj geoparka in pri tem profesionalizirati medobčinsko sodelovanje ob meji, ki bo nato postalo vzorec na celotnem obmejnem območju Slovenija - Avstrija.
Geopark kot nosilec projektov čezmejne regije
Med cilje do leta 2020 so tako umestili večjo prepoznavnost Geoparka Karavanke, vzpostavljanje krovne blagovne znamke za regijo (po vzoru znamke Genuss Region Österreich) ter spodbuditev gospodarskega razcveta v turizmu in drugih panogah. Za ta namen so že določili skrbnike, ki bodo poskrbeli, da bodo še letos oblikovali tržne proizvode v vseh 14 občinah, prav tako pa načrtujejo srečanje s ponudniki s turističnih kmetij, da bodo razvili turistično ponudbo, ki jo bo mogoče rezervirati pod okriljem Geoparka.
Pomemben cilj Geoparka Karavanke je tudi postati projektni nosilec za ključne projekte v regiji, kar bi po mnenju predsednika DS Geopark Gerharda Visotschniga najlaže dosegli, če bi se razvili v obliko evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. »Potem bomo imeli v geoparku instrument, da lahko čezmejno sodelovanje spravimo na raven, na kateri bi moralo biti. Z župani dobro sodelujemo in smo naredili že veliko,« je dejal Visotschnig. »Delovno skupnost Geopark smo pripeljali do točke, ko imamo možnost, da v naslednji finančni perspektivi naredimo pomemben korak naprej,« dodaja mežiški župan Dušan Krebel.
Turizem na Peci odslej odgovornost Geoparka
Do konca marca nameravajo razviti osnove za pet do šest skupnih projektov, med njimi šolski program Geopark za šole v naravi, pripraviti in umestiti gorsko turistično ponudbo v tem delu Karavank, Geopark pa namerava razvijati Peco kot celoletni turistični produkt.
Kot je poudaril Peter Flödl, župan Bistrice nad Pliberkom, je Peca je osrednja izletniška gora v Geoparku in tudi bistveni element v razvoju prihodnjih projektov. Po akciji poceni sezonskih vozovnic, s katero jim je uspelo rešiti letošnjo sezono, je po besedah župana Pliberka Stefana Visotschniga prihodnja sezona še negotova. Podatkov o poslovanju v letošnji sezoni še ni, a bi jo radi podaljšali v marec. »Imeli smo 14-dnevni izpad obratovanja, lastniki sezonskih kart pa imajo visoka pričakovanja. Trenutno so na progi odlične razmere, zato smo s Pliberkom kot solastniki žičničarskega podjetja zaprosili deželo Koroško za podaljšanje obratovanja za še vsaj dva konca tedna v marcu,« pojasnjuje Flödl. Obe občini sta za to pripravljeni prispevati denar, Pliberk bo dal 2500 evrov.
Koroški deželni glavar Peter Kaiser podpira Geopark in njegovo zastavljeno nalogo, da oblikuje identiteto čezmejnega prostora, tovrstno sodelovanje pa je izpostavil kot pogoj za razvoje južne avstrijske Koroške in severne Slovenije. »Zavedam se, da stoji Peca v geografskem središču regije, zato bo treba storiti vse, da Geopark prevzame večjo odgovornost za razvojno območje Pece.« Največja naloga, ki se je izkazala že lani, pa je najti način za to, da si ga občine lahko privoščijo, ter razviti finančno vzdržen koncept zimskih dejavnosti ob razvoju kolesarske ponudbe in doživljajske ponudbe za družine.
