50 let študija novinarstva: Kako vidite prihodnost novinarstva?

Pogovarjali smo se z dr. Karmen Erjavec, akademikom dr. Slavkom Splichalom in asistentom dr. Igorjem Vobičem.

Objavljeno
08. oktober 2014 23.13
FDV/študenti,predavanje
Klara Škrinjar, Monika Hrovat, notranja politika
Klara Škrinjar, Monika Hrovat, notranja politika

Ob 50-letnici študija novinarstva v Sloveniji smo se pogovarjali s tremi sogovorniki treh generacij, ki so vsi pomembno oblikovali in še vedno oblikujejo omenjeni študij: dr. Karmen Erjavec, akademikom dr. Slavkom Splichalom in dr. Igorjem Vobičem.

Kako vidite prihodnost novinarstva?

Dr. Karmen Erjavec, predstojnica katedre za novinarstvo: Digitalizacija, predvsem pa sodobno neoliberalno razumevanje novinarstva in medijev kot le dela »gospodarstva«, ki je s tem podvrženo zahtevam po neprestanem povečevanju produktivnosti in zmanjševanju stroškov, je znatno prispevalo k odpuščanju novinarjev in zapiranju časopisov. Toda novinarstvo spada med delovno intenzivne profesije in se ga ne da nadomestiti s tehnološkimi investicijami. Zato se na novinarje izvaja izrazito močan pritisk po ustvarjanju čim cenejše vsebine, v kateri prevladujeta kopiranje iz različnih medijev in predelava vsebin, temelječa na slabo plačanem ali celo neplačanem delu. V tem konceptu novinarstva novinarski prispevek ni več kralj.

Po njegovem abdiciranju delo opravljajo slabo plačani, v glavnem mladi novinarji, ki delajo v izrazito prekernih razmerah. Prekerno delo postaja v novinarstvu osnovni način »fleksibilnega zaposlovanja«, kot se temu evfemistično novodobno reče. Za boljšo prihodnost morajo novinarji ozavestiti logiko delovanja tega sistema, se povezati in se temu upreti. Presenetljivo je, da novinarji lahko jasno artikulirajo probleme drugih profesij, svoje pa neprimerno težje.

Na katedri za novinarstvo smo prepričani, da »dobra zgodba vedno zmaga«, kot je pred 50 leti zapisal dr. France Vreg. Zato se mora novinarstvo vrniti nazaj k svojim normativnim in utopičnim temeljem »četrte veje oblasti« in v imenu javnosti nadzorovati oblast ter dati glas družbeno marginaliziranim skupinam. Lahko rečemo, da so sodobnemu novinarstvu potrebne stare oziroma večne vrline, kot so poštenost, jasna drža in zavzemanje za človekove pravice. To seveda pomeni konec diktature kvaziobjektivnosti, ki se v slovenskem novinarstvu udejanja v praksi tako imenovanega uravnoteženega poročanja.

Dr. Slavko Splichal, profesor: Poklicno novinarstvo je pred usodnimi izzivi zaradi novih vsebinskih možnosti in priložnosti, ki jih prinaša digitalna komunikacijska tehnologija medijem in državljanom, še bolj pa zaradi pritiska na zniževanje stroškov dela v medijskih korporacijah. Novinarstvo je v nasprotju s kritično-normativnimi konceptualizacijami vse bolj podrejeno zakonom trga, pri čemer pa niti ni del sfere tistega dela ustvarjalnih industrij, kjer naj bi cena delovne sile kljub relativno nižji sektorski produktivnosti naraščala zaradi večje splošne kupne moči prebivalstva. Novinarstvo vse bolj deli usodo tistih »progresivnih« sektorjev, ki so zaradi avtomatizacije izpostavljeni globalni strukturni brezposelnosti, čeprav v pravem novinarstvu − tako kot v večjem delu kreativne industrije in v nasprotju s progresivnim sektorjem − avtomatizacije ni. Prihodnost novinarstva torej ni videti ravno svetla.

Dr. Igor Vobič, asistent: Veliko se v zadnjih letih govori o krizi novinarstva kot družbene institucije, kulturne prakse in posla. Priča smo obupanemu iskanju novih poslovnih modelov v tradicionalnih medijskih hišah, porastu tveganih oblik dela v novinarstvu in vse bolj kompleksnemu družbenemu okolju za profesionalno novinarsko delovanje. Toda prepričan sem, da študente novinarstva na fakulteti za družbene vede usposabljamo, da se bodo sposobni tem spremembam prilagajati. Pa ne tako, da bi jih jemali kot samoumevne, temveč tako, da bi skozi kritiko obstoječih oblastnih razmerij kot posamezniki in kot skupnost predstavljali steber demokracije in pomemben del progresivnih družbenih sil.

Zakaj je razvijanje kakovostnega novinarstva za družbo vitalnega pomena?

Dr. Karmen Erjavec: Pogosti primeri odpuščanja novinarjev, ukinjanja tiskanih časnikov in drugih medijev so skrb vzbujajoči predvsem zaradi zatona družbene vloge medijev, saj so mediji ključni za oblikovanje demokratičnih norm in državljanstva, brez katerih tako demokracija kot trg ne moreta delovati.

Nekateri celo trdijo, da danes ne potrebujemo več novinarjev, saj imamo vse informacije na internetu. Danes lahko vsak prek svojega bloga in drugih internetnih orodij interpretira družbeno realnost in se ima za novinarja, čeprav predstavlja samo svoj partikularni pogled. In ta partikularnost ni dovolj za ustrezno obveščenost kritičnih državljanov. Poslanstvo novinarstva ni sporočanje o partikularnostih, ampak sporočanje o informacijah, ki so pomembne za državljane − torej o tistih informacijah, do katerih odločanja državljani nimajo dostopa, a posredno ali neposredno vplivajo na njihovo življenje.

Dr. Slavko Splichal: Odgovor je zelo preprost: brez kakovostnega, torej analitičnega in kritičnega novinarstva ni demokracije. To spoznanje je dozorelo že konec 18. stoletja. Pritiski na deregulacijo medijev od vsepovsod, podrejanje medijev interesom kapitala in seveda tudi politike, čemur smo priče danes, so najboljši dokaz, kako pomembno je novinarstvo za demokracijo.

Kakšen potencial imajo na trgu dela danes študentje novinarstva in kako odgovarjate na očitke o (ne)smiselnosti samostojnega študija novinarstva?

Dr. Karmen Erjavec: Ker ponovno prenavljamo program, smo intervjuvali urednike o tem, kakšno stališče imajo o novinarskem izobraževanju. Analiza poglobljenih intervjujev je pokazala, da večina urednikov zagovarja univerzitetno izobrazbo novinarja skupaj z veliko praktičnega usposabljanja. Poudarjajo predvsem pomen posredovalne kompetence, nekateri tudi vsebinsko kompetenco in osebne značilnosti novinarja. S študenti programa novinarstvo na fakulteti za družbene vede imajo dobre izkušnje. S fakultetnim programom so v glavnem zadovoljni in predlagajo izboljšave, ki so v sedanjem predmetniku večinoma že upoštevane.

Na katedri za novinarstvo izhajamo iz številnih znanstvenih raziskav, študije analize priznanih univerz, mednarodne študije novinarskih programov, ki so jo opravili strokovnjaki v okviru Unesca in Evropske novinarske izobraževalne zveze, ki opozarjajo, da novinarji ne potrebujejo le ozkih posredovalnih veščin, ki bi se jih naučili kot v hitrih tečajih, ampak potrebujejo naslednje ključne novinarske kompetence: splošno znanje za razumevanje družbenega dogajanja in razvoj sposobnosti intelektualnega razmišljanja, razumevanje družbene vloge in vpliva novinarstva ter znanje in veščine za tvorjenje poglobljenih, celovitih in berljivih, poslušljivih in gledljivih prispevkov.

Dr. Slavko Splichal: Trg dela je tako kot trg kapitala novinarstvu sovražen. Dobro se prodaja tista delovna sila, ki pomaga plemenititi kapital, kar je v temeljnem nasprotju s poslanstvom novinarstva. Bolj ko je delovna sila specializirana, manj je mobilna na trgu dela in bolj je izpostavljena prekerizaciji in pavperizaciji. Zato je široka izobraženost temeljni pogoj avtonomnosti in kritičnosti novinarjev, samo avtonomno in kritično novinarstvo pa lahko prispevata k utrjevanju demokratičnih temeljev družbe.