Tiskane izdaje
Ljubljana - Pred referendumom, na katerem bodo državljanke in državljani 25. septembra odločali o uveljavitvi zakona o Radioteleviziji Slovenija, je začela delovati nevladna in nestrankarska Pobuda za javno RTVS. Članice in člani pobude so začeli s kampanjo in predstavili deklaracijo, s katero volivke in volivce pozivajo, naj se referenduma udeležijo ter naj na njem glasujejo proti zakonu in s tem za svobodno RTVS, ki naj bo v rokah javnosti, torej tistih, ki jo z naročnino neposredno financirajo.
Pod pobudo in s tem "za javni servis RTV, ki naj bo v rokah javnosti, ne politikov" so se podpisali ustanovni člani novinar in publicist Jurij Gustinčič, profesor ekonomije, bivši rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger, dolgoletni novinar in dopisnik, bivši predsednik Društva novinarjev Slovenije Marjan Sedmak, profesorica novinarskega sporočanja na ljubljanski FDV Manca Košir, predsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak, upokojena profesorica, dolgoletna članica sekretariata Unesca Breda Pavlič in profesor komunikologije na FDV Slavko Splichal.
Kot so zatrdili, gre za neformalno pobudo, pričakujejo pa, da se jim bodo v prihodnjih dneh pridružili še posamezniki in organizacije, ki tako kot oni nasprotujejo sprejetim zakonskim spremembam javnega RTV servisa. Povod za to, da so se medijski strokovnjaki, znanstveniki in univerzitetni profesorji odločili za ustanovitev pobude, so, kot so opozorili, "nedopusten vpliv politike na programske odločitve, zavestno odmikanje od avtonomije in nesprejemljive upravljavske zakonitosti javnega servisa, čemur se z uveljavitvijo novega ne bomo mogli izogniti".
Z zakonom, ki ga je predlagala vlada in ga je sprejel državni zbor, se bo po mnenju podpisnikov deklaracije vpliv politike na javni zavod RTV Slovenija le povečal, saj bo o imenovanjih ključnih upravljavskih teles, posledično pa tudi generalnega direktorja in urednikov, odločala vsakokratna vladna večina. Ker zakon RTV ponovno potiska v odvisnost od vsakokratne vladajoče koalicije strank, RTV ne bo več javni medij, ki nadzoruje politike, temveč bo politika nadzorovala medij, so prepričani podpisniki. Da bi ustvarjalci javnega servisa lahko profesionalno, verodostojno in nepristransko opravljali svoje delo, jim moramo zagotoviti avtonomnost, ustrezna finančna sredstva, predvsem pa samostojnost od politične oblasti, so prepričani pobudniki. Tega smotra po njihovem mnenju neprimeren in slab zakon nikakor ne dosega.
Po mnenju Brede Pavlič gre za enega najpomembnejših referendumov, saj bomo na njem odločali predvsem o svobodi javnega obveščanja in ne, kot nekateri želijo predstaviti, o kakovosti programov in o višini RTV prispevka. Zato je zelo pomembno, da se volivke in volivci v nedeljo, 25. septembra, odpravijo na volišča in se odločajo po svoji vesti.
Jurij Gustinčič je prepričan, da želi oblast z zakonom centralizirati upravljanje javnega servisa v rokah generalnega direktorja zavoda, kar ga spominja že na preživete čase samoupravnega socializma. Manca Košir pomen javne RTV v nasprotju s komercialnimi, vidi v ustvarjanju "kritičnega državljana". Brez kritičnega državljana ni civilne družbe, brez civilne družbe ni demokracije, zato se moramo vsi zavzemati za ohranitev javne, odprte, svobodne, avtonomne Radiotelevizije Slovenije, ki je jamstvo za to, da bomo imeli glas v tej družbi, je prepričana Koširjeva.
Jože Mencinger se je pobudi pridružil, "ker ne mara arogance oblasti, ki se je v izraziti meri pokazala v tem primeru in ker ne verjame v dobronamernost sprememb". Po njegovem mnenju je, da je ta zakon namenjen le prevladi oblasti. Marjan Sedmak meni, da je "glasovanje proti zakonu deklaracija o neodvisnosti medijev nasproti oblasti in drugim centrom moči". Slavko Splichal pa je ob tem pripomnil, da zakon ne bo omogočil nekaterih temeljnih funkcij javnega medije, in sicer da prek njih javnost nadzoruje oblast in izraža svoje mnenje.
Javnost se lahko z dejavnostjo pobude seznani na spletni strani na naslovu www.pobuda-rtvs.si. Na omenjenem naslovu se bo mogoče pobudi tudi pridružiti ter najti podatke o vseh posameznikih in organizacijah, ki so se Pobudi za javno RTV Slovenija že pridružili.
Poslanci SDS o ureditvi v Evropi
"Ustavno sodišče je jasno povedalo, da je sedaj veljavni zakon o RTV Slovenija protiustaven in da so bile zato vseh deset let kršene ustavne pravice vseh tam zaposlenih. Kršene so bile zato, ker zaposleni niso imeli nikakršne možnosti sodelovanja v sprejemanju in nadzoru poslovnih odločitev, tudi prek sveta delavcev. Novi zakon uresničuje odločbo ustavnega sodišča v korist zaposlenih," je zatrdila poslanka SDS Eva Irgl.
Njen kolega Miro Petek pa je predstavil primerjavo izbir vodstvenih organov, podobnih programskemu svetu v novem zakonu, po Evropi. Iz gradiva, ki ga je na prošnjo predsednika državnozborskega odbora za kulturo, šolstvo in šport Branka Grimsa pripravilo ministrstvo za kulturo, je Petek povzel, da v skoraj vseh članicah Evropske unije ter tudi na Islandiji in Hrvaškem člane vodstvenih organov izbirata vlada ali parlament. Zato je trditve opozicije, da je novi zakon v nasprotju z "evropskimi" standardi označil kot "besednjak za množično zavajanje slovenske javnosti".
Poslanci vladajočih demokratov so predstavili tudi prvi letak, s katerim bodo koalicijske stranke pozivale volivce k podpori novega zakona. Najpomembnejši trditvi sta, da bo zakon izboljšal programe javnega zavoda in znižal RTV-prispevek.
