Glasbeniki pozivajo državo, naj podpira njih, ne založbe

Osemdeset glasbenikov opozarja na privilegiran položaj glasbenih založb in zahteva spremembo zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

Objavljeno
14. februar 2011 19.58
Dejan Vodovnik, Ljubljana
Dejan Vodovnik, Ljubljana
Ljubljana – Skoraj 80 slovenskih glasbenikov je podpisalo peticijo zaradi neprimerne zakonske ureditve pravic glasbenikov izvajalcev. Peticijo bodo jutri naslovili na zakonodajalca, v vednost pa jo razposlali tudi drugim pristojnim državnim organom. Osrednja nit peticije sta opozorilo na neprimernost zakonske ureditve pravic glasbenih izvajalcev in posledično »diskriminatoren položaj glasbenikov, ki ga imajo glede na glasbene založbe, ter zahteva za spremembo zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Kot so zapisali podpisniki peticije, zakon o avtorskih in sorodnih pravicah v 130. členu določa, »da mora za javno priobčitev fonograma uporabnik plačati nadomestilo proizvajalcu fonogramov, torej založbam. Polovico nadomestila mora proizvajalec fonogramov izplačati glasbenim izvajalcem, če s pogodbo med njimi niso določeni drugačni deleži. Po prepričanju glasbenikov pelje takšna ureditev »v popolno podrejenost umetnikov – glasbenih izvajalcev – do kapitalsko močnih glasbenih založb, kar pa ne sme biti cilj, ki bi ga zasledoval zakonodajalec pri zakonskem urejanju ustavne pravice umetnikov ustvarjalcev, če bi to želel urediti korektno in v korist ustvarjalcev«.

Podpisniki opozarjajo državne organe, da se jim zdi popolnoma neprimerna oblika za upravljanje njihovih pravic zasebna institucija, »ki je organizirana v obliki zavoda, v katerem je poudarek na ustanoviteljih, ne pa na nas glasbenikih in članih«. Mogoče je razbrati, da je omenjena kolektivna organizacija Zavod IPF, ki ga je ustanovilo pet glasbenih založb (Menart, Nika, Multimedia, Dallas in Dots Records) in mu je državni urad za intelektualno lastnino tudi podelil dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic glasbenikov.

Ob koncu peticije podpisniki pozivajo Urad za intelektualno lastnino, naj ustvari primerno zakonsko okolje za učinkovito zaščito pravic, hkrati pa glasbeniki »zahtevajo, naj se pravica glasbenih izvajalcev loči od pravice proizvajalcev, podobno kot to ureja nemški avtorski zakon. Pravico do nadomestila za javno priobčitev mora imeti glasbeni izvajalec; šele takrat, ko je glasbena izvedba posneta na komercialno izdanem fonogramu, pa naj ima pravico do nadomestila tudi proizvajalec fonogramov, ki je te skladbe resnično izdal. Na splošno je znano, da je fonogramov (plošč) v klasičnem smislu v glasbenem svetu čedalje manj.«

Med podpisniki peticije so: Tomaž Kozlevčar, Darko Kaurič, Omar Naber, Gal Gjurin, Peter Lovšin, Vlado Kreslin, Magnifico, Aleš Klinar, Anja Rupel, Saša Lenero, Alfi Nipič, Aleš Čadež, Jože Potrebuješ, Patrik Greblo, Matjaž Vlašič, Zvone Hranjec, Adi Smolar, Aleksander Mežek, Janez Hvale ...