Glasovalni aparat nad mediji

Ta teden se je začel pritisk celotne vladne politike na medije, ocenjuje predsednik SD Igor Lukšič.

Objavljeno
20. september 2012 22.53
RTV
Klara Škrinjar, Anže Božič, notranja politka
Klara Škrinjar, Anže Božič, notranja politka

Ljubljana – »Vse, kar želite skadrovati, boste tako ali tako skadrovali, a pomembna je zakonitost.« S temi besedami je položaj v parlamentu danes ponazoril vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Člani Mandatno-volilne komisije, v kateri ima koalicija večino, so namreč glasovali o predlogu za predčasno razrešitev članov nadzornega sveta RTV Slovenija.

Predlog o razrešitvi petih članov nadzornega sveta, ki jih imenuje državni zbor na predlog političnih strank, je tako na parlamentarni komisiji dobil zeleno luč, čeprav je glasovanje obstruirala opozicija – PS in SD. To pomeni, da bo predlog uvrščen na dnevni red plenarnega zasedanja in bo glede na razporeditev političnih moči tudi podprt.

NS RTV bo tako postal neoperativen, saj bosta v njem ostala le še dva nadzornika, in sicer predstavnika zaposlenih. Vseh je enajst, vlada pa je, kot smo že poročali, svoje štiri predstavnike v njem že razrešila. Mandat bi jim sicer potekel šele leta 2014.

Svojo odločitev koalicija utemeljuje z aprilsko odločitvijo parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, ki je zavrnil poročilo nadzornega sveta RTV kot nepopolno in zavajajoče ter pozval pristojne k razrešitvi nadzornikov. In prav to se zdaj dogaja.

Tokrat so – kljub številnim pravnim pomislekom – na vrsti Lenart Šetinc, ki je predsednik nadzornega sveta, Miha Klun, Marko Laznik, Amalija Lukner in Maruša Tratnjek. Zakonodaja instituta razrešitve ne predvideva. To so danes poudarjali tudi opozicijski poslanci. A ne le to: takšna dejanja pomenijo tudi neposredno vmešavanje politike v javni medij, meni Janko Veber (SD).

Odločen, da nikakor ne bi želel podpreti nezakonitega sklepa, je bil Rihard Braniselj (DL). Po njegovem mnenju obstajajo trije načini prenehanja mandata: poleg neizpolnjevanja pogojev in odstopa bi morali upoštevati še splošna pravila, in sicer, da tisti, ki je nadzornike imenoval, lahko te tudi odpokliče.

Pritisk vladne politike na medije

Ta teden se je začel pritisk celotne vladne politike na medije, ocenjuje predsednik SD Igor Lukšič. »Vlada pri menjavah krši zakone in spodjeda demokratične institucije, kadruje strankarske vojščake, in ne kredibilnih ljudi, ki bi utrjevali verodostojnost institucij,« je dejal Lukšič. Po njegovem mnenju se dogaja to, kar smo videli v letih med 2004 in 2008.

Na očitek, da zgolj ščiti svoje, saj je predsednik programskega sveta RTV Jernej Pikalo njegov kolega s fakultete, predsednik nadzornega sveta Lenart Šetinc pa član SD, Lukšič odgovarja: »Gre za to, da se spoštuje zakon in počaka do konca mandata. Si predstavljate, da ta vlada pade in čez pol leta spet predlagamo nove ljudi? Naši člani niso vojaki. Ne nastavljamo ljudi zato, da nas bodo ubogali, ampak iščemo ljudi, ki imajo verodostojnost, da sami delujejo.«