Glavna težava – prostorska stiska v zaporih

Lani so nadzorniki obiskali 39 ustanov, kjer je ljudem odvzeta prostost.

Objavljeno
07. julij 2015 17.29
SLOVENIJA LJUBLJANA 27.10.2009 IVAN SELIH NAMESTNIK VARUHINJE CLOVEKOVIH PRAVIC FOTO:ROMAN SIPIC/DELO
Matjaž Albreht, notranja politika
Matjaž Albreht, notranja politika
Ljubljana – Vsi naši zapori so prezasedeni, z izjemo zapora Radeče. To ostaja glavna težava, na kar Slovenijo opozarjajo tudi v Strasbourgu, je o državnem preventivnem mehanizmu (DPM) poudaril namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih.

Protokol državam nalaga, da določijo neodvisni preventivni organ, ki nadzira uresničevanje konvencije proti mučenju tistih, ki jim je odvzeta prostost. Odvzem prostosti pomeni vsako obliko pridržanja ali zapora ali namestitev v javni ali zasebni zavod, ki ga ta oseba po odredbi sodne, upravne ali katerekoli druge oblasti ne sme zapustiti po svoji volji.

V svetu doslej deluje 61 takšnih državnih preventivnih mehanizmov, ki pa so različno organizirani. V Sloveniji za izvajanje protokola skrbi varuh človekovih pravic v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Na podlagi javnega razpisa so bile lani izbrane Novi paradoks, Skupnost privatnih zavodov v okviru Inštituta Primus, Pravno-informacijski center (PIC) in Zveza društev upokojencev Slovenije. Varuh človekovih pravic je lani opravil 39 nenapovedanih obiskov zavodov, kjer je ljudem odvzeta prostost, od tega 16 policijskih postaj, sedem zavodov za prestajanje kazni zapora, pet socialnovarstvenih zavodov, dva posebna socialnovarstvena zavoda, štiri psihiatrične bolnišnice, štiri zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter center za tujce, je povedal Ivan Šelih.

Ljudje, porinjeni na rob družbe, so nemočni

Pri vsakem obisku ugotavljajo, ali institucije spoštujejo mednarodne konvencije, ki jih je podpisala država. Ugotovitve predstavljajo v letnem poročilu. Uresničevanje priporočil preverjajo pri ponovnih obiskih. Zaprte osebe so posebno ranljiva skupina prebivalstva. Zato jim namenjajo posebno pozornost. Gre za ljudi, ki so porinjeni na rob družbenega dogajanja in so nemočni, je dejal Šelih. Veseli jih, da se le redko pritožujejo čez osebje zavodov oziroma zaradi grdega ravnanja.

Jure Markič, svetovalec pri varuhinji, pa je opisal razmere v psihiatričnih bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih, kjer so nastanjeni tisti s težavami v duševnem razvoju. V domovih starejših so bili pozorni predvsem na način dela na varovanih oddelkih za osebe z demenco. Ugotovili so, da imajo domovi kadrovske težave. Predvsem jim primanjkuje zdravstvenega osebja in psihiatrov, imajo pa tudi prostorsko stisko za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov za paciente.

Premalo dela in premalo zasebnosti

Katja Piršič iz Skupnosti privatnih zavodov v okviru Inštituta Primus je sodelovala pri obiskih zavodov za prestajanje kazni zapora. Ugotovili so, da si veliko zapornikov želi delati, vendar jim tega ne morejo zagotoviti. Podobno je z dodatnim izobraževanjem. Zaprtim se ne zagotavlja dovolj zasebnosti. Primož Križnar je ob obiskih policijskih postaj ugotovil, da upoštevajo priporočila varuha. Prostori za pridržanje so ustrezno urejeni. Avdio- in videonadzor pa je ponekod pomanjkljiv, saj ne zagotavlja komunikacije z dežurnim policistom.

Varuh predstavlja svoje izkušnje tudi v tujini. Tako je direktorica PIC Katarina Bervar Sternad na povabilo organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi obiskala Uzbekistan. Pri vzpostavljanju njihovega nadzornega mehanizma so jim predstavili slovenske izkušnje. Opozorila je, da so ugotovitve pomembne, ker tako lahko preprečimo bodoče zlorabe.