Glavna težava: prenizke plače

Dvig starostne meje za upokojitev bi povzročil preplah med delavci in »drvenje v pokoj«, kar bi bila velika obremenitev za pokojninsko blagajno, je dejal Dušan Semolič. Boris Mazalin pa opozarja, da so glavna težava pokojninske blagajne prenizke plače.

Objavljeno
24. september 2009 13.56
Blaž Račič, Mario Belovič
Blaž Račič, Mario Belovič
Radovljica, Ljubljana - Pri sistemskih spremembah, ki grozijo, so pripravljeni storiti marsikaj precej večjega in težjega, kakor so počeli doslej, je ob robu srečanja gorenjskih predstavnikov zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) dejal prvi mož zveze Dušan Semolič. Dvig starostne meje za upokojitev na 65 let ali celo 67 let bi povzročil preplah med delavci in »drvenje v pokoj«, kar bi bila velika obremenitev za pokojninsko blagajno, je dejal. Boris Mazalin, predsednik Konfederacije sindikatov 90, podaljševanju delovne dobe, če bo prostovoljna, načelno ne nasprotuje, opozarja pa, da so glavna težava pokojninske blagajne prenizke plače. Generalni sekretar združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Igor Antauer zahteva jasen in pregleden pokojninski sistem.

Podaljševanje starostne meje za upokojevanje bi ob sedanjih delovnih razmerah pomenilo več invalidskih upokojitev in bolniške odsotnosti ter večjo brezposelnost. To je nepravično, je poudaril Dušan Semolič in dodal, da mora biti sistem zasnovan tako, da bo upokojevanje dosegljivo vsem pod enakimi pogoji. Uvajanje drugega pokojninskega stebra je Semolič označil za klasični model chicaške ekonomske šole totalne privatizacije in dodal, da se je v vseh državah, v katerih so ga uvedli, izkazal za slabega.

Igor Antauer se strinja, da je napoved reforme povzročila večje upokojevanje, vsekakor pa podpira stimulativno podaljševanje delovne dobe. Tudi predlagano financiranje pokojninskih stebrov se mu zdi zanimivo. »Ključno je, da bo novi pokojninski sistem pregleden in da ne bo dopuščal prevelikih izjem, ki bi vanj spet vnesle zmedo,« dodaja Antauer. Pri tretjem stebru individualnega pokojninskega zavarovanja bi Antauer uvedel še davčne olajšave za vplačnike. »A vprašanje, ki se tukaj postavlja, je, kako bo delavec s 400 evri plače zmogel še prostovoljna vplačila v pokojninsko blagajno.«

Boris Mazalin bi najprej odpravil trenutne anomalije v pokojninskem sistemu, recimo obsežno neplačevanje socialnih prispevkov delodajalcev ter oslabljen položaj zavarovancev in delodajalcev v skupščini zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. »Sindikati bi podprli tudi višje prispevke za delodajalce, saj prav nizka stopnja teh prispevkov povzroča primanjkljaj v blagajni.« Stimulativno podaljševanje delovne dobe je po njegovem načelno sprejemljivo, a bi moralo biti selektivno, »upokojevanje bo drugače diskriminatorno, saj, recimo, od delavk iz delovno intenzivnih poklicnih panog ne moremo pričakovati, da bodo delale do enake starosti kot druge, da bi prejele enako pokojnino«, meni Mazalin. Glavna težava so po njegovem prenizke plače, saj so zato nizki tudi prispevki zaposlenih v pokojninsko blagajno.

V gospodarski zbornici in združenju delodajalcev včeraj niso hoteli komentirati vsebine predloga reforme, saj ga še niso prejeli.

Iz tiskanega Dela.