Glavni problem so stanovanja, zaradi enkratne denarne pomoči za dojenčka mladi ne bodo ostali

Ljubljana – Pomoč socialno ogroženim in mladim, ki so že ustvarili družino ali pa jo še bodo, ni le v pristojnosti države, ampak se s tem vprašanjem ukvarjajo tudi na občinski ravni. Med mestnimi občinami lahko največjo finančno dobrodošlico novorojenčku pričakujejo starši v Murski Soboti in Novi Gorici, največ neprofitnih stanovanj sta priskrbela Ljubljana in Velenje.

Mestna občina, v kateri je delež mladih (med 15. in 29. letom) največji, je po pričakovanjih Ljubljana, sledijo Maribor, Novo mesto, Slovenj Gradec in drugi. Povprečna neto plača je bila lani najvišja prav tako v Ljubljani, sledi Novo mesto, najmanjšo neto plačo pa so lani (za)služili zaposleni na Ptuju. A prav na Ptuju je bila stopnja registrirane brezposelnosti avgusta najmanjša med mestnimi občinami, sledila je Ljubljana. Največ registrirane brezposelnosti je bilo v občini Kranj. Med mladimi so največji delež brezposelnih predstavljali v občinah Ptuj, Novo mesto, Maribor, Velenje.
 

Finančna dobrodošlica

Da je ob rojstvu novega člana dobrodošel vsak evro, se očitno zavedajo tudi na občinah. Višina enkratnega zneska, s katerim občine »pozdravijo« novega občana, se močno razlikuje od občine do občine, različni so tudi pogoji za izplačilo. V glavnem mestu so do 380 evrov upravičeni tisti starši, ki imajo dohodek do 30 odstotkov nad minimalno plačo. »Na ta način je višina pomoči lahko višja, kot če bi jo namenili vsem, ne glede na socialni položaj,« pojasnjujejo.

V Mariboru je edini pogoj za enkratno pomoč – ta znaša 130 evrov –, da je otrok slovenski državljan in ima stalno bivališče v občini. Podobno je v drugih občinah. V Novem mestu lahko starši novorojenčkov pričakujejo 220 evrov dobrodošlice, v Kopru in Slovenj Gradcu 200 evrov, na Ptuju 150 evrov, enako v Velenju, v Kranju 130 evrov. Med mestnimi občinami sta najbolj radodarni Murska Sobota in Nova Gorica, kjer lahko družine pričakujejo 500 evrov enkratne pomoči. V Celju za prvega otroka staršem namenijo 110 evrov, za drugega 130 evrov, tretjega in vse nadaljnje otroke pa po 170 evrov.

Daleč največ stanovanjskih potreb v Ljubljani

Po podatkih stanovanjskega sklada je marca 2017 v Sloveniji še vedno primanjkovalo približno 9100 najemnih stanovanj. Največ potreb po najemnih stanovanjih je prav v mestnih občinah. Prva na seznamu je vsekakor Ljubljana, sledijo Koper, Maribor in Celje.

Reševanje stanovanjskega vprašanja ima eno od ključnih vlog pri osamosvajanju mladih, še posebno družin. Pomoč v obliki neprofitnih stanovanj ali subvencioniranja najemnine je tako za mnoge še kako dobrodošla. Neprofitna stanovanja zagotavljajo stanovanjski skladi in občine. Glavno merilo je dohodek in premoženje prosilcev za neprofitna stanovanja, prednost na seznamu prosilcev imajo mlade družine.

Iz ljubljanske občine so sporočili, da so v letih 2015 in 2017 za reševanje stanovanjskega vprašanja namenili malo več kot 21 milijonov evrov, letos še deset milijonov evrov. Okoli 40 odstotkov stanovanjskih enot so dodelili skupini mladih – do 35 leta starosti. Razpise za najem neprofitnih stanovanj objavljajo približnost vsaki dve leti. »Zavedamo se, da je reševanje stanovanjske problematike poleg zaposlitve ključen korak mladih na poti do svoje samostojnosti,« so zapisali. Lani so tako objavili prvi razpis 30 najemnih stanovanj, namenjenih prav mladim med 18. in 29. letom starosti. Prejeli so 400 vlog, okoli 270 jih je izpolnjevalo razpisane pogoje.

Na ljubljanski občini pri tem opozarjajo, da je vzrok za pomanjkanje najemnih stanovanj še vedno iskati v razprodaji javnih najemnih stanovanj ob osamosvojitvi in ukinitvi sistemskega finančnega vira. »Že leta se pomanjkanje trudimo odpraviti s pridobivanjem stanovanj z gradnjami, nakupi stanovanj na trgu, pridobivanjem stanovanj v okviru javno-zasebnega partnerstva, rentnimi odkupi ...« Po njihovih navedbah bodo s projekti, ki se že izvajajo, v prihodnje zagotovili najmanj 1629 stanovanjskih enot.

Občina Maribor je letos poleti izgubila priznanje mladim prijazna občina, vzrok je bil menda ravno prepočasno izpolnjevanje postavljenih ciljev s področja reševanja stanovanjske problematike mladih. Februarja letos so objavili razpis za oddajo štirih stanovanj v najem za določen čas (do konca leta 2020) z možnostjo podaljšanja. Neprofitna najemnina za enosobno stanovanje je znašala malo več kot 110 evrov, za garsonjero malo manj kot 60 evrov. Po njihovih podatkih zanimanje mladih za neprofitna stanovanja narašča. Pred tremi leti je bilo prosilcev, mlajših od 35 let, skoraj 150. Leto pozneje 174, lani pa 204.


 

V Velenju lažje do doma

Aktivni pri zagotavljanju neprofitnih stanovanj so v občini Velenje, kjer so septembra 2015 s stanovanjskim skladom dogradili objekt na Gorici. Že oktobra so tako neprofitna stanovanja zagotovili približno 50 mladim družinam, nekaj mesecev pozneje še približno 40. Tudi pri njih imajo mladi prednost. »Pomagamo jim na dva načina. S subvencijami tržnih najemnin za mlade družine, ki čakajo na neprofitna stanovanja, ali s subvencijami neprofitnih najemnin za tiste, ki so že v neprofitnih stanovanjih.« Stanovanja, ki se bodo izpraznila, bodo dodelili tistim, ki čakajo nanje. Po njihovih ocenah bodo vsako leto dom zagotovili približno 20 mladim družinam. »Opažamo, da veliko mladih že ve, da se v naši občini do neprofitnega stanovanja pride lahko razmeroma preprosto in da je ob visokih cenah stanovanj to edina možnost, da pridejo do stanovanja, zato je tudi zanimanje veliko,« pojasnjujejo.

Kar nekaj zanimanja za neprofitna stanovanja je tudi v Murski Soboti, kjer se po njihovih navedbah na vsak razpis prijavi približno dvakrat preveč prosilcev. Po zadnjem razpisu, ki je potekal pred dvema letoma, se je na prednostni seznam uvrstilo 16 družin. Petim so priskrbeli dom, druge še čakajo. Njihov stanovanjski sklad je lastnik 404 stanovanj, novih gradenj za zdaj ne načrtujejo, saj dodatna stanovanja zagotavljajo z nakupom starih in stanovanjskih hiš.

Na Ptuju zaradi velike potrebe prebivalcev po neprofitnih stanovanjih razpise za neprofitna stanovanja razpišejo vsaki dve leti. Kot so sporočili, načrtujejo gradnjo novega bloka za najemna stanovanja za mlade družine in starejše, v katerem bo 43 stanovanj. Maja so objavili razpis, da bi obnovili seznam prosilcev. Kdo izpolnjuje pogoje, še ugotavljajo. Pri tem sporočajo, da je zanimanje mladih za najem neprofitnih stanovanj veliko večje, kot jih lahko občina zagotovi.

Novo mesto poleg neprofitnih stanovanj – zadnji razpis so objavili pred dvema letoma – mladim, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, omogoča sofinanciranje gradnje ali obnove stanovanja. Prispevek občine je tisoč evrov na enoto, če gre za družino z mlajšimi otroki, tudi do 1500 evrov. Stanovanjski fond nameravajo povečati z obnovo dveh stavb na območju mestnega jedra, v katerih naj bi uredili 17 stanovanj, namenjenih predvsem mladim družinam.

Tudi v Novi Gorici imajo več prosilcev, kot je razpoložljivih neprofitnih stanovanj. Težave rešujejo s subvencioniranjem najemnin – v zadnjih treh letih so za to namenili skupaj 750.000 evrov. V začetku drugega leta načrtujejo začetek gradnje osmih stanovanj v Prvačini, namenjena bodo izključno mladim družinam. »Povezujemo se tudi s stanovanjskim skladom, da bi v sodelovanju z njim zgradili nova stanovanja na območju ob meji na Prvomajski ulici v Novi Gorici. Tam načrtujemo odkup stotih stanovanj,« so sporočili.



Veliko zanimanja za neprofitna stanovanja je tudi v občini Koper, kjer se je na zadnjih razpis septembra lani prijavilo 707 posameznikov. V najem bodo oddali 40 stanovanj, tudi v občini Ankaran, načrtujejo pa tudi gradnjo 160 stanovanj na lokaciji Nad Dolinsko cesto.

Zadnji razpis za neprofitna stanovanja je v Kranju potekal pred dvema letoma. Prejeli so 221 vlog. Doslej so dodelili 38 stanovanj, od tega 12 mladim družinam. Novih neprofitnih stanovanj ne gradijo. Se pa v občini obeta gradnja dveh novih sosesk. Prispevek občine bo pri urejanju prostorskih načrtov in infrastrukture. Investitor stanovanjskega naselja Ob Savi je stanovanjski sklad Slovenije.
 

Osnovni pogoj – stanovanje in zaposlitev

V Ljubljani, Mariboru, Kranju in Kopru živi skoraj četrtina vseh prebivalcev Slovenije. A medtem ko se število Ljubljančanov in Kranjčanov povečuje, je Mariborčanov in Koprčanov manj, kot jih je bilo pred sedmimi leti. Vpliv izplačila enkratne »finančne dobrodošlice« novorojenčku na priseljevanje (in odseljevanje) iz občin je po besedah profesorice Srne Mandić s fakultete za družbene vede bolj ali manj simboličen. Drugače pa je s ponudbo možnih odgovorov na stanovanjska vprašanja, sicer tesno povezana z možnostjo zaposlitve.

»Ljudje bodo težko sprejeli zaposlitev v oddaljenem kraju, kjer ni možnosti za stanovanje, in obratno, ne bodo se preselili v občino, ki jim ponuja stanovanje, priložnosti za zaposlitev pa ne.« Pri tem dodaja, da na demografijo vpliva mnogo dejavnikov: »Ni bližnjic do prirasta, razen v predvolilnih obljubah.«