Nova Gorica – Svetovna federacija gluhih je leta 1959 za mednarodni dan gluhih izbrala tretjo soboto v septembru. S tem dnevom želijo gluhi opozoriti širšo javnost na svojo še vedno vse prepogosto odrinjenost iz družabnega in socialnega življenja slišeče družbe. Osrednja letošnja prireditev je napovedana v soboto v Novi Gorici.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je od sedem do deset odstotkov ljudi na svetu gluhih. Nekateri podatki za Slovenijo govorijo o okoli 1600 gluhih, od 60.000 do 65.000 naglušnih in nekaj več kot 60 gluhoslepih. Čeprav je bil že leta 2002 soglasno sprejet zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, s katerim so gluhi veliko pridobili, saj jim daje pravico do sporazumevanja v svojem jeziku in tudi pravico do tolmača, pa še vedno ostajajo odprta vprašanja o pravicah s področja invalidnosti.
Gluhi nezadovoljni s svojimi pravicami
»Gluhim je po zakonu še iz stare Jugoslavije priznana le 70-odstotna telesna okvara, s tem pa so povezane neenake možnosti. Naglušni imajo slušne aparate, gluhi pa nobenih pravic,« opozarja Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Dodaja, da so gluhi še vedno tudi tista skupina, ki nima priznanega nobenega tehničnega pripomočka.
»V letu 2011 je bil sicer sprejet zakon o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je opredeljena pravica do tehničnih pripomočkov za gluhe. Žal pravilnik, ki bi te pripomočke, denimo baby cry, budilko, svetlobni zvonec, računalnik ali spletno kamero, opredelil, še ni sprejet.« Tudi omogočanje šolanja v znakovnem jeziku s pomočjo tolmača je po njegovih besedah kljub sprejetju zakona, ki to omogoča, še vedno velik trn v peti našemu šolstvu, saj nikakor ne zaživi brez večjih zapletov in borb.
Veršič med tistimi področji, kjer bi morali več naredili za gluhe, izpostavlja tudi izobraževanje. »80 odstotkov gluhih je zelo slabo izobraženih, le en odstotek te populacije pride do visoke izobrazbe. S tem so posledično povezane velike težave z zaposlitvijo, saj nekatera podjetja raje plačujejo kazni, kot da bi zaposlile invalida, česar ne morem razumeti. Sam sem bil priden delavec, v podjetju so me dobro sprejeli. Zdaj so razmere popolnoma drugačne,« ugotavlja.
Vrednoteni kot ljubiteljsko društvo
Po besedah Natalije Rot, sekretarke Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Nova Gorica, trinajst tovrstnih društev po Sloveniji tako predstavljajo edine organizacije, ki izvajajo posebne socialne programe za populacijo oseb z okvaro sluha. »Društvo je kot drugi dom oseb z okvaro sluha, ki daje članom potrebne informacije iz vsakdanjega življenja in jih z njimi seznanja, osvešča, izvaja delavnice, predavanja, skrbi za razvoj in ohranjanje kulture gluhih, pokriva športno aktivnost. Kljub temu smo, ko gre za pridobivanje finančnega dela z javnimi razpisi, žal vrednoteni kot ostala humanitarna ali ljubiteljska društva«.
Mednarodni dan gluhih bodo v soboto obeležili v Novi Gorici, saj tukajšnje Društvo gluhih in naglušnih severne Primorske prav letos praznuje 60 let delovanja. Pričakujejo okrog 600 gluhih in naglušnih oseb, tudi iz sosednjih držav Italije, Hrvaške in Avstrije. Slavnostna govornica na akademiji, ki se bo začela ob 11. uri, bo predsednica vlade Alenka Bratušek.
Indukcijska zanka ob prazniku
Že pred prireditvijo je organizatorjem skupaj s Kulturnim domom Nova Gorica in novogoriško občino v veliki dvorani doma vzpostaviti indukcijsko zanko, ki bo odslej naglušnim osebam omogočala kakovostnejše, direktno poslušanje in spremljanje prireditve. Ker bo po zdajšnjih ocenah kmalu vsak tretji občan nad 65. letom naglušen, je takšna pridobitev velik dosežek k boljšemu življenju in vključevanju v družbeno okolje tudi v poznih letih. Za namestitev indukcijske zanke se dogovarjajo še s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in baziliko na Sveti Gori.
Ob tej priložnosti bodo tudi prvič javno predstavili novo knjigo z naslovom Naglušni naglušnemu, ki jo je napisal Marko Štanta. Delo je nastalo na podlagi avtorjevih izkušenj, knjiga pa naj bi pripomogla k osveščanju in uporabi slušnih aparatov.