Tiskane izdaje
Ljubljana – Za teden dni si zavežite oči in zamašite ušesa in videli boste, kako se boste počutili. Nikoli ne boste občutili tako kot mi, ki smo vsak dan gluhoslepi. To je najtežja oblika invalidnosti, je dejal predsednik Društva gluhoslepih Slovenije Dlan Anton Polutnik.
Slovenija mora opolnomočiti svoje gluhoslepe državljane in upoštevati njihove pravice, je na prvi mednarodni konferenci gluhoslepih Konvencija o pravicah invalidov – kako so osebe z gluhoslepoto vključene iz Evrope?, ki sta jo pripravila društvo Dlan in Evropska zveza gluhoslepih (EDBU), poudarila predsednica te zveze Sanja Tarczay, sicer iz Hrvaške.
Dvojna okvara čutil
Udeleženci so opozorili, da Slovenija močno zaostaja za večino evropskih držav, saj še vedno ne priznava gluhoslepote kot edinstvene invalidnosti, ki se ne more primerjati z drugimi, denimo samo z gluhimi ali samo slepimi; ta definicija dvojne okvare čutil, sluha in vida, do mere, ki omejuje vsakdanje dejavnosti in je potrebna posebna pomoč, je bila pred štirimi leti sprejeta na evropski ravni in se uporablja povsod, je poudarila Sanja Tarczay.
Potrebujejo specifične storitve
Gluhoslepi so zelo heterogena skupina, v kateri so tudi slepi z ostanki sluha in gluhi z ostanki vida, v mnogo različnih kombinacijah. Potrebujejo specifične storitve in njim prilagojeno pomoč, ker nimajo enakih težav. Gluhoslepim je treba urediti pravni status, njihove pravice, jim omogočiti uporabo njim prilagojenega jezika in poleg tolmačev znakovnega jezika usposabljati tudi tolmače za gluhoslepe. Predvsem pa se je treba zavedati, da dojenčki in otroci z gluhoslepoto potrebujejo pomoč že od začetka.
Marsikaj na teh področjih so že dosegli na Madžarskem, v Španiji, Bolgariji, v severni regiji Belgije Flandriji, strokovne storitve tolmačenja za gluhoslepe pa obstajajo tudi v skandinavskih državah. V Italiji so vključili v prometno zakonodajo uporabo belo-rdeče palice za gluhoslepe.
V Sloveniji bo treba še veliko postoriti
Edini dokument, v katerem so gluhoslepi v Sloveniji omenjeni kot posebna skupina, je decembra 2010 sprejet zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Zimi), na podlagi lani sprejetega pravilnika o tehničnih pripomočkih in uporabi vozil pa jim je priznana tudi ta pravica. Tanja Dular z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dejala, da bo treba še veliko postoriti, saj so gluhoslepi praktično na začetku poti.
Predsednika državnega zbora Milana Brgleza je presenetila razstava glinenih kipov in drugih izdelkov, ki so jih ustvarile roke gluhoslepih. Tako kot takratna premierka Alenka Bratušek na dnevu odprtih vrat, ki so ga gluhoslepi pripravili pred dvema letoma, jim je obljubil pomoč, da »počasno zakonodajno kolesje končno zaženemo v pravo in želeno smer«.
