Golobi se utegnejo dve leti nenadzorovano ploditi

Ljubljana – Občina, ki je v zmanjšanje njihovega števila v preteklih letih vložila že več deset tisoč evrov, bo, sodeč po odgovoru na pobudo občana, financiranje programa opustila za prihodnji dve leti. Uradno nam niso potrdili, da golobov v glavnem mestu ne bo omejeval nihče več, smo pa prebrali zanimiv odgovor občine na vprašanje občana z dne 28. januarja.

V njem so predstavniki MOL zapisali, da so projekt čezmernega razmnoževanja ptic oziroma projekt Mestni golob zaradi pomanjkanja finančnih sredstev začasno zamrznili, zato v proračunu za prihodnji dve leti ta ni uvrščen v program. Na naše vprašanje o tem, koliko je bilo letos že vloženo v omenjene napore, so zapisali le, da »letos še ni bilo finančnih vložkov«, hkrati pa smo neuradno izvedeli, da so ta sredstva za izvajalce z veterinarske fakultete, kljub tovrstnim pojasnilom občanom, menda zagotovljena.

Humano zmanjševanje populacije

Na MOL so sicer zapisali, da že več let sodelujejo z veterinarsko fakulteto oziroma inštitutom za higieno okolja in živali z etologijo, ki ga vodi Martin Dobeic. Ta vodi tudi akcijo Mestni golob, s katero poskušajo zmanjšati število golobov v mestu. To poskušajo doseči s postavljanjem golobnjakov, v katerih nato gnezdijo golobi, tem pa poberejo znesena jajca in jih zamenjajo z umetnimi. S tem najmanj vplivajo na naravno obnašanje golobov, prav tako jih s tem ne prizadenejo, poudarjajo občinarji.

Opozarjajo tudi, da četrtne skupnosti postavljanje golobnjakov zavračajo. Kjer je tovrstnega odpora največ, je več tudi golobov.
Letos v zmanjševanje golobje populacije občina še ni vložila nič denarja, pretekla leta pa precej. Lani so za akcijo namenili približno 38.000 evrov, leta prej pa po 20.000 evrov. Več kot polovico teh stroškov predstavljajo materialni stroški, med katere spada izdelava golobnjakov, postavitev, vzdrževanje, kilometrina, laboratorijske analize in podobno, preostalo pa so stroški dela, kamor spada oskrba golobnjakov, laboratorijsko delo, delo na nadzornem sistemu, meritve klime in mikroklime, opazovanje gibanja jat golobov, štetje golobov in podobno. Pripravili so tudi predlog odloka, ki bi prepovedoval ljubiteljsko krmljenje golobov. Tudi tu na občini poudarjajo, da bi bolj kot odlok, število teh ptic omejilo zavedanje, da se golobov ne krmi oziroma se to počne le tam, kjer so površine temu namenjene.

Učinke, kot pojasnjujejo na MOL, merijo v dveh parametrih – številu odvzetih jajc in zdravstvenem stanju golobov. Lani so tako odvzeli 330 jajc, kar pomeni dve večji jati. Predvidevajo, da bo letos odvzetih jajc približno šestkrat več, saj je postavljenih že precej več golobnjakov oziroma imajo ti precej več prostora za gnezdenje. Z zdravstvenega stališča pa ugotavljajo, da se je z zmanjšanjem njihove številnosti zdravstveno stanje golobov izboljšalo, s tem se je zmanjšala tudi ogroženost občanov zaradi možnega prenosa bolezni.

Težko je oceniti tudi škodo, ki jo povzročajo golobi, poudarjajo na MOL. Sodeč po navedbah upravnika ene večjih stavb v mestu, stane čiščenje golobjih iztrebkov 6000 evrov na leto. Metodologije ocene škode, ki jo povzročajo golobi, občina nima izdelane, med drugim tudi zato, ker je njihova naloga splošno zmanjšanje števila golobov v Ljubljani, in ne po posameznih objektih. Ocenjujejo tudi, da se ob vsaki večji prenovi stavb, del denarja namenja tudi zaščiti pred golobi, torej postavitvi špic in drugih mehanskih ovir, ki preprečujejo sedenje, gnezdenje in zadrževanje golobov.