Tiskane izdaje
»Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič se je medijem zlagal glede njegovega lastništva v podjetju Ultra. Ali menite, da bi Golobič moral novinarjem razkriti podatke, o katerih so ga spraševali?« je bilo prvo vprašanje, ki so ga anketarji zastavili sodelujočim v anketi. Večina, 57,8 odstotka, jih je menila, da bi te podatke novinarjem moral razkriti. Dobra tretjina, 36,2 odstotka pa, da ima te podatke pravico zadržati zase.
Naslednje vprašanje anketirancem je bilo, ali bi moral Golobič protikorupcijski komisiji razkriti povsem točne in verodostojne podatke ali bi bilo dovolj, da bi lastništvo prijavil, čeprav nekateri podatki ne bi bili točni. Velika večina, 70,8 odstotka jih je izbrala prvi odgovor, da bi moral razkriti povsem točne in verodostojne podatke. Da je dovolj prijaviti lastništvo, jih je menilo 21,7 odstotka. Z ne vem jih je odgovorilo 7,7 odstotka.
Je bila odločitev Gregorja Golobiča, da ostane v politiki, pravilna? Malo več kot polovica anketiranih, 51,4 odstotka meni, da ne, da bi moral odstopiti. Slabe štiri desetine, 38 odstotkov vprašanih, pa se s to Golobičevo odločitvijo strinja.
Ministrovi odločitvi je pritrdil še premier Borut Pahor, ki se je odločil, da Golobiča ne razreši. Je bilo ravnanje premiera Pahorja ustrezno? Pri tem vprašanju so se anketiranci razdelili; 44,8 odstotka jih je Pahorjevo ravnanje označilo kot ustrezno, 46,4 odstotka pa kot neustrezno. Brez odgovora pri tem vprašanju je bilo 8,8 odstotka vprašanih.
Anketirane so nadalje vprašali, ali po teh dogodkih še zaupajo vladi in premieru Pahorju. Tudi tu so se anketiranci v grobem razdelili na dve približno enaki skupini: ene, ki so zaupanje ohranili, in druge, ki zaupajo manj. Ponujeni odgovori so bili sicer štirje: da zaupajo še bolj kot doslej, je odgovorilo 1,2 odstotka vprašanih, da zaupajo enako kot doslej pa 46,8 odstotka; da zaupajo manj, jih je odgovorilo 24,1 odstotka, in da sploh ne morejo več zaupati, 24,6 odstotka.
Anketirane so vprašali tudi o predsedniku republike Danilu Türku, ki je Golobiča podprl, češ da je ravnal pravno korektno, ko je podatke prijavil protikorupcijski komisiji. Ali je prav, da je predsednik države javno podprl Golobiča? Večina meni, da ne; tako je odgovorilo 56,7 odstotka vprašanih. Nasprotnega mnenja, da je predsednik Türk ravnal prav, pa jih je 36,7 odstotka. Z ne vem jih je odgovorilo 6,6 odstotka.
In še zadnje vprašanje: o etiki v politiki; ali slovenska politika deluje dovolj etično? Pritrdilni odgovor je dalo 8,1 odstotka anketiranih. Polovica, 50,1 odstotka jih meni, da slovenski politiki etičnega delovanja primanjkuje. Tretjina, 35,8 odstotka pa meni, da deluje povsem brez etičnih standardov.
Podrobnejši pregled pokaže, da je za odnos anketirancev do vseh tokrat zastavljenih vprašanj bistvena njihova strankarska opredelitev. Potencialni volilci koalicijskih strank na vsa vprašanja odgovarjajo bistveno drugače kot potencialni volivci opozicijskih strank.
Tako na prvo vprašanje 78 odstotkov opozicijskih volivcev odgovarja, da bi Golobič moral razkriti podatke novinarjem, 68 odstotkov koalicijskih pa, da jih ima pravico obdržati zase. Golobičeva odločitev, da ne odstopi, se zdi pravilna 71 odstotkom koalicijskih volivcev, in napačna 73 odstotkom opozicijskih. Pahorjevo ravnanje se zdi ustrezno 76 odstotkom koalicijskih in neustrezno 76 odstotkom opozicijskih volivcev. Türku da prav 70 odstotkov koalicijskih in ga zavrača 80 odstotkov opozicijskih anketirancev. Edino pri vprašanju o etičnosti slovenske politike se odgovori razdelijo bolj enakomerno, še vedno pa koalicijski volivci bolj verjamejo v njeno etičnost kot opozicijski.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
