Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Slovenci in Gorenjci imamo Planico, Trst (in naši Primorci) pa Barkovljanko – Barcolano, že dolgo najbolj množično regato na svetu. Vsakoletni tržaški jadralski oktoberfest, leta 1969 spočet kot napol tekmovalno sezonsko slovo jadralcev iz italijanskega jadralnega kluba Barcola-Grignano, je za gospodarsko zaspani Trst največji poslovni, družabni in športni dogodek v letu. Na Barcolani gre za športno jadranje, morsko fešto vsega, kar leze in gre na jadra po Jadranu, za velik in donosen posel in za tekmovalno resno regato, v kateri tudi Slovenci igramo prve violine in zmagovite morske koračnice na veter.
Ne nazadnje smo začeli organizatorjem 1999., ko je temovalna flota prerasla v guinnessovsko rekordno številno brodovje, posojati morje pred Debelim rtičem za prvi boji nepolnih 17 morskih milj dolge regatne arene. Tudi to nedeljo bo tako.
Rekordno število jadrnic
Regata, na kateri je leta 2003 štartalo rekordnih 1982 jadrnic, pa je le sklepni spektakel za četrt milijona gledalcev in približno 25.000 jadralcev na palubah. Letos bi lahko Slovenci, takšen je bil predlog, ki žal ni prilezel na odločujoče ravni naše oblasti, Barcolani odrekli morsko gostoljubje in boji v našem morju. Med galerijo darežljivih Barcolaninih sponzorjev je namreč že drugo leto zapored tudi španski Gas Natural, ki bo – kot kaže – v Tržaškem zalivu pred slovensko obalo postavil orjaško in v vseh pogledih ekološko sporno ploščad s terminalom za sprejem globokozamrznjenega plina in mogočno plinovodno instalacijo s podmorskim plinovodom povezal z obalo. Škoda, da priložnosti nismo izkoristili, saj bi o tem te dni govorili v Bruslju, Italiji in po vsej Evropi.
Obračun
Za prvo odmevnejšo slovensko uvrstitev je 1980. na Barcolani poskrbel koprski krmar Ivan Štravs, ko je s slovensko jadrnico No13 zmagal v njenem dolžinskem razredu. Pozneje smo imeli najvišje uvrščeno Packo, ki je s posadko krmarja Dušana Puha dve leti zapored pristala na 7. mestu v absolutni razvrstitvi in dvakrat zapored zmagala v tekmovalnem razredu 1. Ko je Barcolano 1994. dobila tiste čase slavna italijanska jadrnica Fanatic s posadko Dušana Puha, kar je bila prva slovenska krmarska zmaga v zgodovini regate, je Trst še nekako preživel. Ko pa se je naslednje leto začela triletna dominacija naše Gaie Legend s posadko Mitje Kosmine, so šli Tržačani in Italijani v frontalni protinapad in v letih 1998 in 1999 za nove jadrnice pognali milijone ter se pred Trstom zmagovitih Slovencev lotili celo z bombnimi grožnjami.
Po zmagoslavjih Gaie Legend je Mitjo Kosmino v noči na Barcolano 1998 iz postelje vrgel anonimni telefonski klic (klicatelj je grozil v italijanščini, v tržaškem dialektu) in mu dal vedeti, da ga čaka bomba. »Če nočeš jutri pred Trstom zleteti v zrak skupaj s posadko in jadrnico, ostani v Kopru,« je slišal Kosmina. Bombe pod palubo Gaie Legend slovenski policisti sicer niso našli.
Maxi Jena prava grožna
Barcolana 2000 je šla v anale po silovito viharni burji in sodniški kraji: ko so vsi v cilju videli zmago Velikega Viharnika s posadko Dušana Puha, so sodniki na regatni barki, ki jo je orkanska burja skupaj s ciljno bojo odplaknila s prizorišča, videli drugače in zmago prisodili italijanski Adria.com.
Od leta 2002, ko je v Izoli izdelana 24-metrska slovenska Maxi Jena s posadko skiperja Mitje Kosmine na devetih zaporednih Barcolanah nanizala osem drugih mest, 2009. pa zmagala, je dobila regata zaradi nove slovenske grožnje med največjo in najhitrejšo konkurenco neslutene dimenzije. V strahu, da Maxi Jena ne ponovi zmagovite serije Gaie Legend, so začeli Italijani pred Trst vabiti največje, najhitrejše in najdražje svetovne velikanke z jadri. Tako je Trst od leta 2003 na Barcolani videl novozelandske superjadrnice Alfa Romeo 1 (27,49 metra), Maximus in Alfa Romeo 2 ter avstralsko Skandio, vse tri dolge po 30 metrov.
Od lani je Barcolana rezervirana za 30,45 metra dolgo Esimit Evropa 2 (gre za nekdanjo novozelandsko Alfa Romeo 2 milijonarja Nevilla Crichtona) novogoriškega poslovneža Igorja Simčiča, ki z mednarodno vrhunsko jadralsko zasedbo na palubi, a le z enim Slovencem (Vasilijem Žbogarjem) jadra s slovensko oznako SLO-10012 na jadru. Ker večjih in hitrejših jadrnic, kot sta Esimit Evropa 2, ki ji v jadra finančno darežljivo piha ruski plinski imperij Gazprom z Aleksijem Millerjem na čelu, in Maxi Jena, letos ne bo, bo Barcolana skoraj zagotovo spet slovenska.
