Gorjanc: Slomšek in Šuštar sta povezovala, ne razdvajala

Na Tisju so se spomnili legendarne bitke partizanov z nemškim okupatorjem, ki je zelo odmevala v takrat zasužnjeni Evropi.

Objavljeno
24. december 2017 17.04
Tisje
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek
Ob 76-obletnici bitke na Tisju je danes v tem šmarskem kraju potekala spominska slovesnost, na kateri je zbranim spregovoril vojaški analitik in član predsedstva slovenske borčevske organizacije Milan Gorjanc. Slavnostni govornik je ob tej priložnosti kritično spregovoril o sejanju razdora in med drugim o razprodaji slovenskega premoženja tujcem.

Po prepričanju Gorjanca se je vlada pred nedavnim izjasnila, da so v Barbarinem rovu v Hudi jami posmrtni ostanki 1416 pripadnikov ustaške vojske, ki jih je roka pravice in tudi maščevanja dosegla v maju leta 1945, ko so njihovi gospodarji brezpogojno položili orožje, medtem ko so hlapci hoteli izsiliti pot v naročje zahodnim zaveznikom.
»Vlada je tudi rekla, da v Hudi jami ni bilo morišče, temveč grobišče. Za dobro namerne politike bi to bilo dovolj, da ne izkoriščajo te nesreče za nenehno sejanje razdora med nami. Očitno to ni dovolj predsedniku države in slovenskemu cerkvenemu poglavarju. Uprizorila sta mašo zadušnico za t. i. nedolžne žrtve iz Hude jame v največjem slovenskem svetišču na Brezjah. Če nadškof ne bere vladnih sporočil, ni nič narobe, da pa jih predsednik države ignorira, pa ni prav za nas državljane in neprimerno zanj kot našega prvega moža. Dovolj je te tragikomedije politične desnice in slovenske Cerkve okoli te Hude jame. Se bo mogoče opravičil in vrnil skoraj ministrsko plačo predsednik komisije za zamolčana grobišča Jože Dežman, ko je pred leti trdil, da so notri predvsem Slovenci, civilisti, starejši in onemogli, ženske in otroci,« je bil ogorčen Gorjanc, ki je prepričan, da tisti, ki je nosil ustaško uniformo, zagotovo ni bil nedolžen, saj so se nad njihovimi zločini zgražali celo njihovo okupatorski gospodarji. Nadškofu Stanislavu Zoretu je svetoval, naj se zgleduje po svojih predhodnikih Slomšku in Šuštarju, ki sta tako neverujoče kakor verujoče povezovala in ne razdvajala, ter da je svetih maš za domobrance v navzočnosti politike res dovolj. Govornik je bil kritičen tudi do razprodaje slovenskega premoženja, kakor tudi do sedanjih lastnikov gozdov, ki so po pol stoletja prejeli v dar ogromno bogastvo, zdaj pa sekajo in poceni prodajajo les v tujino.

Razprodaja zemlje Italijanom in Avstrijcem

»Pred dnevi so mi prijatelji poslali oglas italijanske firme v slovenščini, ki nagovarja naše Primorce, da prodajo očetnjavo, domovino, državljanom Italije. To se dogaja tudi v Prekmurju, začeli so Angleži, zdaj so na vrsti Avstrijci. Zatika se nekaj o prodaji naše največje banke. Vlada okleva, poskuša zadevo odložiti do volitev, potem pa bo zagotovo prodala kokoš, ki nosi zlata jajca, naš težko prigarani in še težje privarčevani denar. Kam to pelje, gospodje? Kje je vaša obljuba, da bomo v desetih letih po osamosvojitvi mala Švica,« je politične goljufe spomnil Gorjanc in zbranim razodel, da če bi delavci v samoupravnem sistemu delali za tako nizke plače in bili zaposleni prek zajedavskih agencij, bi bil socialistični sistem zagotovo učinkovitejši od tega surovega kapitalizma. Politike vseh barv je obtožil, da delajo zoper domovino in zoper ljudi. Govor je sklenil z besedami: »Smrt izkoriščevalskemu kapitalizmu, svoboda zatiranim narodom«.

Priznanji Cimermanu in Gorniku

Ob tej priložnosti je predsednik litijske borčevske organizacije Mirko Kaplja izročil priznanje praproščaku Bojanu Cimermanu in dolgoletnemu vodji Partizanskega pevskega zbora Francu Gorniku.

Spominske slovesnosti se je udeležil tudi legendarni partizanski borec Franc Sever - Franta, kakor tudi generala Vlado Kocjan in Mirko Mirtič, župana litijske in šmarske občine, Franci Rokavec in Rajko Meserko in med drugim tudi Revirska spominska četa.