Tiskane izdaje
Ljubljana – Drago Šketa, ki je pred petimi dnevi prevzel vodenje vrhovnega državnega tožilstva, deluje samozavestno, ambiciozno. Zdi se, da ve, kakšno pot želi prehoditi v prihodnjih šestih letih. Do septembra ima čas, da napiše politiko pregona.
Da bi ta morala biti enotnejša, meni novi generalni državni tožilec. Poleg boja proti gospodarskemu kriminalu in njegovim storilcem, ki jim morajo tožilci dati jasno sporočilo, da se ne izplača, in ga zato primerno strogo kaznovati, Šketa posebej izpostavlja pregon kršiteljev pravic delavcev. Podatki so več kot le skrb vzbujajoči, saj so v zadnjih dveh, treh letih tožilstva prejela okoli 8500 ovadb.
O sebi pravi, da je največji kritik lastnega dela, dovolj samokritičnosti pa pričakuje tudi od drugih tožilcev. Ne privoli v oznako, da pomeni kontinuiteto dosedanjega vodenja, z belimi in rdečimi se ne obremenjuje, svetovnonazorsko se opredeljuje zgolj kot intelektualec. Pravi, da je človek, ki išče skupne rešitve, in če se bo tudi oblast v okviru svojih pristojnosti odgovorno vedla do tožilske organizacije, potem je prepričan, da jih bodo našli.
Kot najmlajši generalni državni tožilec doslej ste prevzeli vodenje tožilske organizacije. Je kaj treme pred začetkom mandata?
Glede na to, da sem strokovnjak in sem tudi prej opravljal funkcijo vodje okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, so izzivi vedno takšni, kot so. Gre za to, da je narava dela malo drugačna kot na operativnem okrožnem državnem tožilstvu. Pričakujem več pravnega dela, pisanja mnenj in stališč, več organizacijskega dela.
Na katerih področjih se boste posebej angažirali?
Na področjih pregona gospodarske kriminalitete in kršitve pravic delavcev.
Kaj bo dodana vrednost vaših prizadevanj za bolj učinkovit boj zoper gospodarsko kriminaliteto?
Nedvomno vzpostavitev pozitivnih poslovnih okolij z ekonomskega, socialnega in družbenega vidika in tudi družbenih odnosov znotraj družbe.
Kako lahko tožilstvo konkretno pripomore k aktivnejšemu odpravljanju družbenih anomalij?
Večkrat sem poudaril, da od nadzornih mehanizmov, ki niso na strani državnega tožilstva, pričakujem večjo aktivnost, da takšna ravnanja preprečijo, še preden prihaja do kaznivih dejanj. Tožilci smo le ultima ratio v tem procesu, sploh kar se tiče kaznivih dejanj s področja kršitve pravic delavcev, pa tudi v poslovnih okoljih. Če se neke negativne poslovne prakse ves čas nadaljujejo, lahko z različnimi vzvodi tudi drugi organi – inšpekcije, Furs ali poslovne službe – pravočasno zaznajo te anomalije in se takoj nanje odzovejo z različnimi ukrepi. Ko pa v te procese vstopi tožilstvo, pričakujem restriktivno kaznovalno politiko.
Kaj ta v takšnih primerih rešuje?
Gospodarski kriminal se ne sme izplačati. Posamezni penologi se z menoj ne bodo strinjali, češ, da kazenska sankcija ni vse. Drži. Vendar je po mojem prepričanju kaznovalna politika pri tovrstnem kriminalu zelo pomemben dejavnik. Tožilstvo mora dati povsem jasen signal, da zanj nima tolerance in da ga bo strogo obravnavalo, takšen pristop pričakujem od svojih kolegov.
Katera je bila torej šibka točka pri pregonu gospodarskega kriminala doslej?
Gospodarska kriminaliteta je ves čas v porastu oziroma ni v upadu v primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji. Analizirati bi morali, kako se ta kazniva dejanja spreminjajo skozi čas, kako iz klasičnih oblik prehajajo v bolj sofisticirane, tudi prek drugih komunikacijskih kanalov. So kazniva dejanja, ki jih pred leti sploh nismo obtoževali, denimo množično oškodovanje upnikov ali pa zlorabe notranjih informacij, tudi zato, ker jih ni bilo, zdaj pa so. Kriminalna oziroma kazniva dejanja se skozi čas spreminjajo, tudi njihova dinamika. Tožilci moramo tem spremembam slediti in izvajati primerno strogo kaznovalno politiko, ki bo vplivala preventivno in represivno. To je tudi moj signal storilcem teh kaznivih dejanj.
To pomeni, da z dosedanjim pregonom niste zadovoljni?
Analiz in statističnih podatkov o tem nimam, prav tako ne o načinu izvrševanja kazenskih sankcij. Po zakonu o probaciji, ki je v pripravi, bo tudi vpliv tožilcev na način izvrševanja kazni večji. Tožilci so sicer pri svojem delu samostojni in neodvisni, vendar pričakujem, da bodo pri pregonu upoštevali splošna navodila, ki jih izdaja generalni državni tožilec, in v katerih predpiše, na kakšen način postopati v posameznih primerih gospodarske kriminalitete.
Kdaj bo obsojen prvi prvokategornik s področja bančnega kriminala?
To vprašanje bi lahko začeli naslavljati tudi na katero drugo institucijo, glede na to, da je že večje število obtožnih aktov vloženih na sodišče. Pričakujem njihovo čim prejšnje obravnavanje in procesuiranje.
V zadnjih dveh do treh letih so tožilstva prejela okoli 8500 ovadb zaradi kršitev pravic delavcev. Pravite, da se vračamo v sužnjelastniška razmerja. Kaj boste storili?
Pri vrhovnem državnem tožilstvu je delovna skupina, ki se ukvarja s kršitvijo pravic delavcev. Njena naloga je usmerjanje enotne politike pregona, obtoževanja in koordiniranja posameznih zadev. Skrb za ljudi, za malega človeka, je ena od mojih prednostnih nalog.
V kakšni kondiciji ste prevzeli državno tožilstvo?
V razmeroma dobri. Se bo pa vrhovno tožilstvo v prihodnjih letih zaradi upokojitev soočilo z veliko fluktuacijo kadra.
Boste strog in zahteven šef? Pravite, da do položaja vrhovnega tožilca ni mogoče priti po bližnjicah, pa tudi če imaš že trideset let delovne dobe.
Kakšen šef bom, boste morali vprašati moje kolege. Sem pa strokovno zahteven, tudi od državnotožilskega sveta pričakujem, da bo za najvišja tožilska mesta predlagal samo kandidate, ki izstopajo, ki pomenijo neko dodano vrednost za institucijo, ki so dinamični, kreativni in ki imajo visoka strokovna znanja.
Tožilstvu so nemalokrat očitali, da je rigidna, okostenela institucija, ki ni sposobna kritične presoje lastnega dela in priznanja napak. Na očitke strokovne in laične javnosti se je včasih res odzivalo nestrpno.
Sam sem največji kritik lastnega dela, velikokrat se analiziram, premišljujem, kaj sem storil prav in kaj ne. Tudi glede vrhovnega državnega tožilstva pričakujem samokritičnost oziroma kritičnosti do opravljenega dela in primerno posredovanje naših ugotovitev strokovni in laični javnosti. Stavim na to, da se lahko iz lastnih napak veliko naučimo, če jih znamo analizirati in najti ustrezne rešitve. Na tak način lahko svoje znanje samo nadgradimo. Temu so namenjeni tudi redni in izredni strokovni nadzori.
Ste tožilstvo do zdaj dojemali kot preveč zaprt sistem, katerega delovanje ni dovolj transparentno?
V določenih primerih je bilo delovanje tožilstva dovolj transparentno, v skladu z zakonom, ki določa, v kolikšni meri se posamezni podatki lahko posredujejo javnosti. Seveda so bile kdaj želje posameznikov po pridobivanju podatkov oziroma odzivanju nanje prevelike. Ampak moj namen je, institucijo bolj odpreti javnosti. S tem nimam nikakršnih težav.
Kje je meja med strokovno in politično kritiko oziroma diskreditacijo? Nekaj izkušenj v Mariboru ste s tem imeli.
Državni tožilci moramo zaradi funkcije, ki jo opravljamo, prenesti več kritičnosti. Drugo pa je vprašanje, kdaj žalitve in diskreditacije že pomenijo kazniva dejanja. Zagovarjam spoštovanje institucij države, ne samo od laične javnosti, ampak tudi medijev in politike. Sem velik zagovornik svobode govora in čeprav so zlonamerni insinuacijski zapisi stvar tistega, ki jih piše oziroma medija, ki jih objavlja, bi vendarle morali več staviti na zdrav razum in raven komunikacije.
SDS v državnem zboru ni podprla vaše kandidature. Očitala vam je, da predstavljate kontinuiteto vodenja najvišjega tožilstva v državi. Vas to bremeni?
Nisem nikakršna kontinuiteta kogarkoli. Rdeči, beli ... s tem se ne bremenim. Pravo vodilo je, da če hočemo ustvariti dobro družbo, moramo iti naprej. Tudi na vprašanja, kako se opredeljujem svetovnonazorsko, vedno odgovarjam, da sem zgolj intelektualec.
Goran Klemenčič je ob vaši prisegi dejal, da se je zgodil dober dan za tožilstvo. Kaj pa za ministrstvo? Kako vidite razmerje tožilstva do oblasti?
Tožilstvo je samostojna, neodvisna organizacija. Z ministrstvom oziroma oblastjo lahko iščemo skupne rešitve pri zakonskih podlagah oziroma organizaciji delovanja državnega tožilstva, ne pa tudi v odločanju oziroma soodločanju v posameznih zadevah, kar je izključna pristojnost državnega tožilstva. Sem človek, ki išče skupne rešitve, in če jih bomo našli, bomo hitro dosegli napredek.
Za vami je tretji delovni dan. Vodje oddelkov vrhovnega tožilstva so vam že posredovali poročila o delu in stanju na oddelkih. Načrtujete kakšne kadrovske spremembe?
Nisem privrženec menjav, če niso nujno potrebne. Če se bom zanje odločil, bom ravnal preudarno.
Če se bo vaš namestnik upokojil, boste morali poiskati novega.
Seveda, vendar imam zelo omejene kadrovske možnosti.
Kako daleč ste s pisanjem politike pregona?
Za to imam čas do 4. septembra.
