Tiskane izdaje
Ljubljana – Gospodarsko ministrstvo pod taktirko Zdravka Počivalška bo vztrajalo »pri razpravi o dokončni, popolni uveljavitvi tržnih mehanizmov na trgu naftnih derivatov«, čeprav se zaveda, da se na tem trgu »prepletajo še drugi javni interesi, še posebej trošarinske in infrastrukturne politike«.
To je bilo razbrati iz odgovorov na vprašanja Dela o tem, kaj lahko pričakujemo konec meseca, ko bo potekla vladna uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov. Če prevedemo, bo torej minister Počivalšek predlagal sprostitev cen še preostalih dveh goriv, ki sta ostali pod državnim nadzorom, 95-oktanskega motornega bencina in dizla, in sicer pri prodaji zunaj avtocestnega križa, v naseljih in ob regionalnih cestah. Poteza spada med prednostne naloge ministrstva in temelji na sprejeti politike vlade, poudarjajo na ministrstvu.
Veljavna uredba je izredne narave. Kot taka naj bi veljala pol leta do enega leta, pri nas pa se podaljšuje že 15 let. Liberalizacija bo povečala konkurenco na trgu naftnih derivatov in s tem koristila tudi potrošnikom. Država od tega ne bo imela neposrednih koristi, kot jih ni imela niti od regulacije. Itak pa to ni njen cilj; poklicana je za to, da vzpostavi normalno delujoč trg.
Svarila agencije
Glavni povod za to, da smo podrezali na ministrstvo, so bile pravzaprav ugotovitve raziskave Agencije za varstvo konkurence (AVK, ki spada pod ministrstvo) o trgu goriv. Predstavili smo jih pred tednom dni – v čakanju na komentar ministrstva. Na prvi pogled se zdi, da raziskava ministru ne bo kaj prida pomagala pri argumentiranju njegovega predloga vladi. Celo nasprotno.
A ministrstvo pomislekov in pripomb svojega prvega varuha konkurence ne jemlje kot nekaj, kar bi nasprotovalo njihovim stališčem. Pravi, da AVK nikjer v analizi ne navaja, da liberalizacija ne bo vzpostavila konkurence, niti, da bi imela za posledico sledenje ponudnikov največjima dvema. Možnost za usklajeno delovanje in tihe dogovore namreč obstaja že zdaj (pa AVK ne zaznava omejevalnih dejanj), po sprostitvi cen bi tveganje ostalo enako.
AVK sicer meni, da v realno kratkem času ni mogoče pričakovati vstopa novih ponudnikov, hkrati pa, da je ena izmed glavnih vstopnih ovir ravno regulirana marža, ki je nizka. Na ministrstvu pa so prepričani: če država dvigne roke od določanja marže, bi to vendarle lahko pripeljalo kakega novega igralca na trg. Pa je to lahko zadosten motiv, če (ob vseh ostalih ovirah in zasedenosti lokacij) trgovska marža ostane med najnižjimi v EU? »Sprostitev cen je samo ena od spodbud, vendar edina, ki se veže na pristojnosti MGRT s stališča kontrole cen,« pravijo na ministrstvu.
Da bi postale marže vabljivejše za nove ponudnike, ne da bi se hkrati bistveno zvišala sedanja raven maloprodajnih cen, pa bi bilo možno le, če bi se znižale davčne obremenitve. Pri Počivalšku tega ne morejo komentirati, ker na dajatve nimajo vpliva; njihovo višino namreč določajo finančno, okoljsko in infrastrukturno ministrstvo. Cene goriva bi po istem viru znižal vstop novih diskontnih ponudnikov, kar dokazuje tudi praksa v tujini. AVK sicer vidi potencial za povečanje diskontne ponudbe, ne zaznava pa kakih konkurenčnih aktivnosti.
Vzporedni korak
Če do sem človek še nekako razume, da zastopniki različnih interesov prodajajo vsak svoj prav, in da ministrstvo za gospodarstvo sedi na okopu skupaj s svojo vplivno gospodarsko bazo, kmečka logika ne deluje več, ko je govora o postavitvi učinkovitega mehanizma za spremljanje cen ob popolni liberalizaciji.
Pregledno in ažurno sporočanje cen goriv na ustreznih spletnih orodjih in aplikacijah je pogoj za informirano potrošniško izbiro in zdravo konkurenco na trgu. OECD sicer opozarja, da to lahko pospeši in olajša usklajevanje cen med ponudniki, a prva korist odločno pretehta protikonkurenčne učinke. Tudi AVK poudarja: boljša ko je informiranost potrošnikov, manjše so možnosti za tiho dogovarjanje o cenah. Zato predlaga sistemsko ureditev na ravni države po zgledu uspešnih tujih praks.
Mehanizma, ki je stalna vzporednica razprav o liberalizaciji cen goriva, še ni, čeprav ga je Počivalšek že večkrat javno napovedal. Tik pred zdajci ministrstvo pojasnjuje, da gibanje sproščenih cen naftnih derivatov skupaj s cenami ostalih energentov na podlagi predpisov spremlja že ministrstvo za infrastrukturo, medtem ko »MGRT nima zakonske podlage za spremljanje cen, prav tako ni pristojen za naftne derivate«, in da zakon o kontroli cen gospodarskega ministrstva ne pooblašča za spremljanje cen liberaliziranih vrst naftnih derivatov. Tak odgovor je sprenevedanje, posebej, ker je MGRT vsekakor pristojen tudi za varstvo potrošnikov, na kar pogosto pozabi.
Pravzaprav hoče povedati, da bo mobilno spletno aplikacijo »uredila« vlada, potem ko bo zavezala naftne trgovce k sprotnemu poročanju o cenah na bencinskih servisih. Gospodarsko ministrstvo jo bo pripravilo, ko bo oblikovanje cen dokončno sproščeno. Zdaj za to še ni potrebe, ker so cene bolj ali manj enake po vsej državi, poleg tega pa je vzpostavitev sistema povezana s precejšnjimi stroški. Spomnimo, da se za tak mehanizem in informiranost potrošnikov zavzema tudi Trgovinska zbornica Slovenije; vladi je že zdavnaj ponudila, da sama izdela in financira učinkovito orodje za spremljanje cen po avstrijskem vzoru. Odgovora ni dobila. Še vedno nam ni jasno, zakaj je ta drugi, nujni korak vsem odveč. Ker nihče ne verjame, da bo storjen prvi?
