Tiskane izdaje
Katera so znamenja, ki kažejo na pomanjkljivosti sedanje organiziranosti ginekološko-porodniške službe, kot piše v strategiji ministrstva za zdravje?
Porodnišnice so že zgodovinsko neenakomerno razporejene po Sloveniji, različno so opremljene in imajo bistveno različno število porodov. Varnostnim kriterijem ustrezajo tiste, v katerih je najmanj 1000, še bolje pa od 1500 do 1700 porodov na leto. Te so varne, ampak to ne pomeni, da so druge, ki so manjše, nevarne, temveč, da niso varne. Ne zato, ker ne bi znali delati, ampak zato, ker nimajo možnosti, nimajo krvi, nimajo vedno na voljo anesteziologov, ker so zaposleni na drugih oddelkih. Neonatologa pokličejo po tem, ko se začnejo komplikacije, ali pediatra od doma, pediatri pa niso vedno neonatologi ...
Koliko porodov bi moral spremljati zdravnik, da bi bil ustrezno usposobljen?
Samostojno mora voditi 200 porodov, da lahko reče, da ima izkušnje z normalnim porodom, ampak to pomeni, da mora biti pri njem od začetka do konca, tako kot je babica. Tega ne prakticiramo, zdravniki ne vodijo normalnih porodov. Otroke porajajo babice, razen če je porod operativni.
Torej bi se v tej razpravi o porodnišnicah morali pogovarjati tudi o babicah?
Seveda, povprečno 85 odstotkov porodov od začetka do konca izpeljejo babice, zdravnik porodnico na začetku ali vmes pregleda in ga babica ne kliče več, če se ne zgodi nič posebnega. Če ni zapleta, ginekologa ni zraven. Verjetnost resnega zapleta, pri katerem je potrebna intervencija, je 1 na 80 ali 100, kar pomeni, da morajo biti porodničarji tam, kjer imajo 300 porodov na leto, navzoči enkrat na mesec ali nekaj podobnega. No, pri približno 30 odstotkih prerežejo presredek in pride ginekolog zašit epiziotomijo.
Koliko carskih rezov bi moral narediti zdravnik, da bi ostal »v formi«?
Iz izkušnje vam povem – ko sem se vrnil z enomesečnega dopusta, sem bil nervozen, ko sem šel delat prvi carski rez. Pred operacijo sem se usedel in jo v mislih ponovil, da sem se pripravil, kaj me lahko čaka. Kdor ne dela najmanj enega carskega reza na teden, ima lahko težave, pa ne pri normalnem carskem rezu, ampak ko je operacija malo bolj zapletena.
Večkrat ste že opozorili, da je zadnja leta več komplikacij tako pri nosečnosti kot pri porodih. Zakaj?
Ženske so povprečno deset let starejše, ko prvič zanosijo, kot so bile pred 40 leti. Pri ženskah nad 30 ali 35 letom se začnejo pojavljati različne bolezni. Drugi vzrok je, da s postopkom v epruveti omogočimo nosečnost ženskam, ki sicer ne bi nikoli zanosile. Nekatere oplodimo s spermo moških, ki so neplodni, in so možne genetske okvare. Poleg tega žal delamo preveč carskih rezov. To pomeni, da je veliko vraščenih in predležečih posteljic tudi zaradi postopka IVF (oploditev z biomedicinsko pomočjo, op. a.). Toliko krvavitev in stanj po carskem rezu ni bilo, ko sem bil jaz mlad. Ko sem začel delati, je bilo med vsemi porodi tri odstotke carskih rezov, zdaj jih je že skoraj 20 odstotkov. Vzrokov za to povečanje je več.
Podpisniki peticij poudarjajo, da mora biti porodnišnica čim bliže domu porodnic.
Porod ne gre nikoli tako hitro, da ne bi mogel še 15 minut počakati. V eni minuti se nič ne reši. Težko rečem, kakšna bi morala biti oddaljenost, lahko da 20 ali 30 minut. Porod se pripravlja in traja, eksplozivnih porodov ni. Zelo dvomim, da je bližina porodnišnice bistvena. Ali veste, od kod vse se vozijo v Ljubljano rodit? Iz Stare Cerkve nad Kočevjem ali Osilnice. Pa nimamo podatkov o poškodbi zaradi transporta. Sem in tja kakšna rodi med prevozom, ampak to so zdravi otroci. Kakšna pa tudi doma rodi.
Katere porodnišnice bi po vašem strokovnem mnenju lahko zaprli?
Na porodnišnice gledam skupaj z bolnišnicami. Jaz bi preuredil celotno bolnišnico v Trbovljah, ker ima tudi kirurgija premalo posegov. V Brežice so do osamosvojitve hodile rojevat ženske s Hrvaškega, tja do predmestja Zagreba, potem pa se je število porodov drastično zmanjšalo. To sta porodnišnici, ki ju niso ustrezno adaptirali in bi ju jaz zaprl. V Brežicah znajo zelo dobro prebirati in pošljejo tiste, ki bi bile lahko rizične, v Ljubljano. Ne lotevajo se reči, ki jih slabo obvladajo ali sploh ne. Za Trbovlje pa tega po izkušnjah ne morem reči.
Premalo porodov je tudi na Jesenicah. Jeseniško porodnišnico bi preselil v Kranj. Drugih pa ne moremo zapreti. Zame je zelo tragična novogoriška oziroma šempetrska porodnišnica, ker ima na razdalji nekaj sto metrov čez mejo, ki je zdaj odprta, še eno, italijansko porodnišnico. Obe skupaj nimata dovolj porodov. Šempetrske ne moremo zapreti, ker ne vem, kam bi šle rodit tamkajšnje nosečnice. Tragična je tudi Izola, kjer je bilo do osamosvojitve več kot 1000 porodov na leto, ker so tja hodile rojevat Istranke iz cone B in še ženske tja do Rovinja in Buzeta, potem pa jih je bilo čedalje manj.
Kranjčanom sem se smejal, ker so tako burjo delali. To je velika in lepa porodnišnica, v kateri je 1600 porodov, ni pa varna, ker ima na zalogi dva litra krvi, dežurajo pa zdravniki iz drugih bolnišnic, pediatri so večinoma iz Ljubljane.
Težave so menda tudi zaradi opremljenosti.
Gre za vrsto vprašanj. Če imaš porodnišnico za en porod na dan, pomeni, da imaš babice v službi 24 ur na dan, in to za en porod, ki traja povprečno šest ur. Izgovarjanje, da delajo tudi na oddelku, ni na mestu. To je nevarno. Kaj naredijo, ko sta dva poroda? Ni racionalno. Na zalogi imajo en liter krvi. Kaj pa, ko potrebujejo tri litre? Ni dolgo tega, ko ženska v Trbovljah osem ur ni dobila nujne transfuzije krvi in ima zaradi tega okvarjene možgane.
Potem: če imaš intenzivne inkubatorje, to potegne za seboj ogromno reči. To je intenzivna terapija, pri kateri moraš imeti dan in noč navzoče sestre in zdravnika. To pomeni, da imaš zaposlenih najmanj šest pediatrov. V manjših porodnišnicah si ne morejo privoščiti toliko pediatrov za en inkubator, ki ga bodo na primer uporabljali enkrat na mesec za 14 dni.
Sestre na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice, kjer je osem intenzivnih inkubatorjev, so usposobljene, da iz žilic, tako tankih kot lasnice, vzamejo kri ali nastavijo infuzijo.
Med razpravami je bilo večkrat slišati podatek, da je pri nas smrtnost novorojenčkov majhna, žensk pa ne.
Slovenija je nekje v evropskem povprečju, primerljivi smo. Pri nas je uradno 12 smrti na 100.000 živorojenih, vendar nam je voditi to evidenco, ker je v Sloveniji 100.000 porodov v petih letih, poročati pa moramo vsako leto. Če dve ali tri ženske umrejo na 20.000 živorojenih otrok, je to veliko, potem pa lahko leto ali dve mineta brez smrti.
Da bi lahko na primer za Brežice kolikor toliko realno ocenili, kakšna je maternalna umrljivost, bi potrebovali 17 let. Ampak še vedno govorimo o oceni, ne o realnih razmerah. Sicer bi morali čakati 200 let, da bodo imeli 100.000 živorojenih. Te statistike so narejene za velike države. Govoriti, da imamo visoko umrljivost, je nestrokovno, je politična manipulacija, poceni populizem.
Bi zaprtje teh porodnišnic kaj pomenilo za ljubljansko porodnišnico?
Za tistih 100 ali 200 porodov, ki bi jih bilo več, nam je vseeno. Mi smo imeli že 7700 porodov, lani jih je bilo 6500, imeli smo jih pa tudi že samo 5200. Prilagodiš se, ko so viški; drugače odpuščaš porodnice, namesto tretjega dne gredo domov drugega dne, to sporočiš na teren, da gre patronažna sestra takoj pogledat.
