Gozdarji prehitevajo lastne sanacijske načrte

Po najbolj svežih podatkih so iz poškodovanih gozdov doslej odstranili 36 odstotkov vsega odpadnega lesa, največ iglavcev.

Objavljeno
18. december 2014 21.29
imo gozdarji
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo

Ljubljana – Sanacija v februarskem žledu poškodovanih gozdov poteka še hitreje, kot so na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) napovedovali v pripravljenem sanacijskem načrtu. Po zadnjih podatkih so iz poškodovanih gozdov odstranili 36 odstotkov vsega poškodovanega lesa, največ iglavcev.

Po cenitvah, ki so jih zbrali iz skoraj 400 revirjev po Sloveniji, je skupna količina poškodovanega drevja 9,1 milijon kubičnih metrov lesa, kar je nekaj manj od prvotne ocene (9,3 milijona kubičnih metrov). V zasebnih in občinskih gozdovih je bilo poškodovanih in za posek predvidenih 7,4 milijona kubičnih metrov drevja, v državnih gozdovih pa nekaj manj kot 1,7 milijona kubičnih metrov.

Doslej so iz vseh poškodovanih gozdov skupaj spravili 1,8 milijona kubičnih metrov poškodovane lesne mase iglavcev in 1,5 milijona kubičnih metrov lesa listavcev.

»Današnje stanje kaže na to, da je iz gozdov odstranjenih 57 odstotkov poškodovanih iglavcev in 25 odstotkov listavcev. Od vse mase, ki jo bo treba odstraniti, je trenutno iz gozdov odstranjenih 36 odstotkov ali 3,3 milijone kubičnih metrov lesa. S potekom smo na ZGS zadovoljni, še zlasti če to primerjamo s podobnimi izkušnjami ob preteklih sanacijah bistveno manjših naravnih katastrof v slovenskih gozdovih. Enako smo lahko zadovoljni, če primerjamo to dinamiko s podobnimi izkušnjami v Evropi,« pravi Damjan Oražem, direktor ZGS. Podobnega mnenja je tudi Miha Marenče, državni sekretar za gozdarstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ocenjuje, da je zavod v letošnjem letu opravil »izjemno delo z izjemnim učinkom«, saj je ob zelo ambicioznem načrtu sanacije škode po žledolomu v treh letih bilo že v prvem letu opravljenega več kot tretjina dela.

Boljši kot Francozi in Nemci

Sanacijo kot zelo uspešno ocenjuje tudi v primerjavi z drugimi članicami EU, zlasti »s Francijo ali pa Nemčijo, s katerima smo si izmenjali izkušnje v začetku tega leta«.

Ker poleg sanacije po žledolomu poteka ponekod tudi redna sečnja, je bilo v slovenskih gozdovih letos skupno posekano 5,3 milijona kubičnih metrov lesne mase, kar pomeni 40 odstotkov več, kot kažejo podatki za poseke v zadnjih normalnih letih. Slabo vreme in razmočenost terena sta v zadnjem obdobju nekoliko upočasnila dela v gozdovih, a je dobro, pravi Oražem, da ni večjih zastojev pri odvozu lesne mase iz skladišč ob kamionskih cestah.

Ker so bile v ujmi poškodovane tudi številne gozdne prometnice, poteka pomemben del sanacije prav po gozdnih cestah in vlakah. Kot pravi, so praktično vse gozdne ceste očiščene, »pri gozdnih vlakah pa smo na približno 85 odstotkih«. Za uspešno izvajanje sanacijo je bilo treba zgraditi več kot 190 kilometrov in obnoviti nekaj več kot 70 kilometrov vlak. Za sofinanciranje teh stroškov računajo na sredstva iz programa razvoja podeželja za 2014–2020. Zato vodja sektorja za strokovne zadeve na ZGS Jurij Beguš lastnike poziva, naj hranijo račune. Ker sanacije poškodovanih cest ne bo mogoče financirati iz programa razvoja podeželja, si prizadevajo, da bi te stroške pokrili iz dodeljene evropske pomoči (18 milijonov evrov) za odpravo posledic ledene ujme.

Več kot sto nesreč in 21 mrtvih

Oražem pričakuje, da bo sanacija poškodovanih iglavcev v žledolomu, zlasti smreke in jelke, v glavnem zaključena do pomladi prihodnje leto, je pa to v veliki meri odvisno tudi od vremena. Če bo zima neugodna, se bo sanacija zavlekla do poletja 2015.

Za pomlad napovedujejo intenzivnejše obnavljanje poškodovanih gozdov. Po sanacijskem načrtu bo treba obnoviti približno 14.000 hektarov gozdov, pri čemer bodo morali poškodovanim gozdovom pomagati tudi z 2,5 milijona sadik različnih vrst drevja. V letu 2015 nameravajo posaditi 500 do 600 tisoč sadik na 250 hektarih površin.

Sanacija žledoloma je kljub opozorilom in številnim izobraževanjem za nevarno delo v gozdovih v več kot sto nesrečah doslej terjala že 18 smrtnih žrtev v zasebnih gozdovih in 3 tudi pri poklicnih izvajalcih gozdarskih storitev.