Tiskane izdaje
Maribor – »Zdaj ne bo več formalnih izgovorov. Mesto in ministrstvo za kulturo naj zagotovita sredstva za izvedbo projekta,« je direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak včeraj komentirala dolgo pričakovano pridobitev gradbenega dovoljenja za drugo fazo obnove oziroma gradnje knjižnice.
Podobno kot pri Umetnostni galeriji Maribor se je tudi pri drugi največji mariborski investiciji v kulturno infrastrukturo projekt zavlekel čez vse sprejemljive meje.
Idejna rešitev rekonstrukcije stavbe na Rotovškem trgu je nastala že leta 2008, leta 2012, ko je Maribor nosil naziv Evropske prestolnice kulture, so vsi pričakovali realizacijo, navsezadnje so leto pred tem v pričakovanju gradnje celo že preselili del knjižnega gradiva, vendar se ni zgodilo nič omembe vrednega.
Vselitev morda že leta 2016
Temeljni zaplet so bile pritožbe solastnikov sosednje nepremičnine na sicer že izdano gradbeno dovoljenje za prvo fazo, ki je zajemalo prestavitev in zaščito vodov javne gospodarske infrastrukture, osnovno podgradnjo z gradbeno konstrukcijo in ureditev ploščadi trga.
Postopki so trajali dolgo, Dragica Turjak pa upa, da se zgodba ne bo ponovila še z gradbenim dovoljenjem za drugo fazo, ki še ni pravnomočno.
»Kot smo seznanjeni, je upravna enota tokrat sproti razčiščevala vse nejasnosti s potencialnimi pritožniki, tako da tovrstnih ovir tokrat ne pričakujemo.« Direktorica upa, da bi lahko že jeseni objavili razpis za izvajalca del, prihodnje leto bi se lahko začela dela, po najbolj optimističnem scenariju pa bi se lahko v nove prostore vselili že leta 2016.
Kako do 22 milijonov evrov
Vendar ostaja za zdaj še popolna neznanka vir financiranja. Projekt je namreč vreden kar 22 milijonov evrov, denar pa naj bi prišel iz mestne in državne blagajne ter predvsem iz evropskih sredstev.
Ker so zamudili vse roke za pridobitev gradbenega dovoljenja in ostale dokumentacije, bo treba z ministrstvom za kulturo, kjer so v letu 2012 podpisali sklep o sofinanciranju v višini deset milijonov evrov, finančni načrt doreči na novo.
Sredstev za investicije v kulturno infrastrukturo v evropski finančni perspektivi 2014–2020 naj bi bilo manj kot v preteklosti, a je Turjakova prepričana, da jih bo dovolj za realizacijo tega projekta.
Občinska blagajna je prazna
Seveda pa bo treba zagotoviti tudi ustrezen delež sredstev iz mariborskega proračuna, kar pa glede na klavrno finančno stanje prav tako ne bo enostavno. Letos so za ta namen denimo namenili le dvesto tisočakov za financiranje priprave projektne dokumentacije.
Turjakova je ob tem opozorila na nekatere informacije, češ da na mariborski občini za zdaj načrtujejo le zasilno sanacijo povsem dotrajanega Rotovškega trga, vendar to v nobenem pogledu ne rešuje akutne prostorske problematike knjižnice, zato upa, da se takšnih polovičnih rešitev ne bodo lotevali.
Na občini zatrjujejo, da gre le za najbolj nujna sanacijska dela oziroma krpanje lukenj v tlaku trga, ki se uporablja tudi za protokolarne namene, sicer pa ne nameravajo v ničemer ovirati začetka obnove knjižnice.
