Gradbinci bi morali paziti bazne postaje

Neznani storilci so poškodovali betonski temelj bazne postaje v Ponovičah. Kdo bo plačal?

Objavljeno
14. oktober 2014 19.49
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Litija, Ljubljana – Litijski policisti še niso odkrili storilcev, ki so v Ponovičah poškodovali betonski temelj, na katerega bi namestili antenski stolp za signal GSM-R ob železniški progi Litija–Zidani Most.

Janez Forte je za Delo zatrdil, da njihova civilna iniciativa s tem kaznivim dejanjem nima ničesar. »Policisti so z menoj opravili korekten informativni pogovor. Povedal sem jim, da lopat in krampov ne bomo uporabljali. Še naprej pa ostro nasprotujemo bazni postaji v neposredni bližini našega naselja,« je povedal Forte. Iz ljubljanske policijske postaje so sporočili, da so storilci povzročili za 30.000 evrov škode.

Poškodovani že trije temelji

Na ministrstvu za infrastrukturo so povedali, da policisti še niso odkrili storilcev, ki so doslej močno poškodovali tri betonske temelje v Retečah, Škofji Loki in nazadnje v Ponovičah. Posamezna bazna postaja (temelj, antenski stolp, zabojnik in oprema) je ovrednotena na približno 120.000 evrov, železniško omrežje pa z njimi opremlja konzorcij Iskratel iz Kranja in GH Holding iz Ljubljane. Na ministrstvu pravijo, da sta za zavarovanje gradbišča in objektov med gradnjo odgovorni obe družbi. V GH Holdingu pravijo, da ne smejo dajati izjav, iz konzorcija Iskratel pa so sporočili, da imajo vse objekte zavarovane. »Ali bomo škodo uveljavljali proti naročniku, v tej fazi še ne moremo komentirati. Bolj verjeten je scenarij, da bomo v dogovoru z naročnikom prisiljeni varovati objekte, če se bo vandalizem ponavljal,« je povedal Jaka Mele iz konzorcija.

Postavili 100 baznih postaj

Kljub nasprotovanju CI in zapletom pri postavitvi baznih postaj so na ministrstvu prepričani, da evropski projekt, ki mora biti končan do konca prihodnjega leta, ni ogrožen. Do takrat mora biti postavljenih vseh 246 baznih postaj, doslej so jih namestili sto. Projekt je vreden 117 milijonov evrov (brez DDV), 100 milijonov evrov bo prispeval evropski kohezijski sklad.

Vseslovenska civilna iniciativa (CI), ki združuje 22 lokalnih CI z imenom Proti gradnji kakršnih koli oddajnikov v naseljih, se z vandalskim uničevanjem nikakor ne strinja. »Takšni dogodki škodujejo ciljem našega delovanja. Varnost in zavarovanje gradbišč ali morebitno uveljavljanje škode ni v pristojnosti CI,« je dejal koordinator Peter Lemut. Pravi, da so CI investitorja pozvali, naj umakne kritične oddajnike iz naselij in tako dokaže, da je v državnem interesu tudi interes državljanov, in ne zgolj interes kapitala.