Gradbišče = uspeh?

Primer nezakonitega posega na zavarovano območje na Rogli na Pohorju, ki smo ga razkrili v Delu, nikakor ni edinstven. Takšnih in podobnih podvigov lokalnih veljakov, ki skrbijo za razvoj svojih krajev, je v Sloveniji ničkoliko. Ni bistveno, ali investicija po nesreči leži na zemljišču, ki je zavarovano ali ne. Potrebna je le dovolj prožna interpretacija predpisov. Naš sogovornik, starosta naravovarstva v Sloveniji, je prepričan, da je sistem načrtno postavljen tako, da omogoča nekaznovane posege v okolje vsakemu, ki ima količkaj zvez ali vpliva. Obstaja sicer druga plat medalje - državni prostorski načrti se sprejemajo tako dolgo, na lokalni ravni pa pri prostorskem načrtovanju vlada tolikšen nered, da se marsikateri župan, ki bi rad v svoji občini kaj premaknil v skladu s predpisi, upravičeno drži za glavo.

Nov moment v primeru Rogla je morda le to, da je investitor za ureditev tekaškosmučarskega središča dobil denar iz evropskih skladov, posegel pa je prav tako na evropsko zavarovano območje Natura 2000. Kako se bo zgodba razpletla - in kako se bo nanjo odzval Bruselj -, bomo seveda poročali. Za naše ministrstvo, ki je pogodbo podpisalo po tem, ko je bil poseg že izveden in so bili o nezakonitem početju obveščeni, to ni bila ovira za dodelitev denarja. Že mogoče, da je bil ministru v času pred volitvami pomembnejši fototermin z županom, ki bo v kraj prinesel razvoj in napredek. Glava bo najbrž bolela prihodnjega ministra oziroma vlado.

Izvirni greh je tako ali tako pri nekdanjem ministru za okolje Janezu Kopaču. Ta je prisluhnil županskim interesom in v razvpiti noči na 30. april 2004 iz predloga območij Natura 2000, ki jih je morala Slovenija naslednji dan poslati v Bruselj, izrezal najatraktivnejše lokacije - zemljišče na Volovji rebri, kjer naj bi stale vetrnice, obalo Mure, predvideno za verigo hidroelektrarn, in Roglo.

Posledice prihajajo dolgo za tem, ko Kopač ni več minister. Slovenija je morala, ker za »izrez« ni imela prav nobenih strokovnih argumentov, ta območja maja vrniti na zemljevid Nature 2000. Tisti, ki so pohiteli, so svoje načrte uresničili. Investitor na Rogli se je posega lotil šele julija. Ali je bil prepozen, bomo še videli, toda dosedanja praksa kaže, da inšpekcijskih odločb, ki nalagajo vrnitev v naravno stanje - tudi če bi bilo to z vidika narave sploh mogoče -, ne jemlje resno nihče. Mimogrede, protikorupcijska komisija je v ravnanju Kopača prepoznala elemente korupcije.

Do kod seže logika nekaterih županov, dobro ilustrira nedavna izjava enega od njih, ko se je na spor z občinskimi svetniki, ki so mu očitali samovoljno ravnanje, odzval: »O mojem uspehu naj odločajo občani sami. Če se bodo ozrli okoli sebe, bodo videli, da je občina eno samo gradbišče.«

Naj se sliši še tako utopično, v času čedalje večjih apetitov po prostoru in naravnih virih potrebuje narava močne in učinkovite institucije, ki jo bodo odločno branile in varovale. Zaradi nje same in vseh državljanov, ki naravo prepoznavamo kot vrednoto. Dokler bo minister za okolje hkrati varuh narave, pa tisti, ki odloča o posegih v prostor, pri tem še vodja »neodvisnega« inšpektorata in strankarski kolega idej polnega župana, bo to težko dosegljiv cilj.

Iz tiskane izdaje Dela