Tiskane izdaje
Konec leta 1969 je Cestni sklad SRS izdelal načrt razvoja slovenskega cestnega omrežja in hitrih cest.
Decembra 1969 je nastala študija o načrtu razvoja cestnega omrežja in hitrih cest v Sloveniji. Na njeni osnovi so se začela obsežna predhodna dela, ki so zajemala določitev tras prihodnjih avtocest, prostorske študije, ekonomske analize, študije vplivov na okolje, oskrbe z materiali,... Načrt je vključeval izgradnjo 594 km avtocestnega omrežja v odbobju 1971 - 2000, in sicer izgradnjo 60 % načrtovane dolžine (356 km) do leta 1985, preostalih 40 % (238 km) pa do leta 2000.
Maja 1970 začetek gradnje prve, 30 kilometrov dolge avtoceste od Vrhnike do Postojne, prometu so jo predali 29. decembra 1972.
Med letoma 1970 - 1994 je zgrajenih 198,4 km avtocest (povprečno nekaj več kot 8 km letno), od tega 59 km dvopasovnih.
Jeseni 1993 je sprejet prvi zakon o "bencinskem tolarju" kot lastnem namenskem viru za gradnjo novih avtocest.
Januarja 1994 DARS od države pogodbeno prevzame v upravljanje in vzdrževanje vse do takrat zgrajene avtoceste.
Novembra 1995 sprejet Nacionalni program izgradnje avtocest v RS - NPIA (cilj: zagotoviti ustrezne notranje povezave v državi ter povezave s širšim evropskim prostorom, izboljšati prometno varnost, spodbuditi gospodarski razvoj ter omogočiti širše gospodarske, socialne in turistične koristi, zagotoviti in povečati neposredne ekonomske učinke, zmanjšati negativne prometne vplive na okolje ter ohranjati že zgrajeno avtocestno omrežje).
Aprila 1998 sprejete spremembe in dopolnila, ki predvidevajo izgradnjo novih 518,6 km avtocest in hitrih cest v dveh smereh ( v smeri vzhod - zahod; od Šentilja do Kopra z odcepi in do italijanske meje v dolžini 405,2 km. in v smeri sever - jug; od predora Karavanke na avstrijski meji do Obrežja na hrvaški meji v dolžini 113,4 km).
Viri financiranja izgradnje AC: namenski lastni viri (t.i. "bencinski tolar") in cestnine, ostala sredstva vključujejo domača in tuja posojila, obveznice in druge vire (npr. sofinanciranje mestnih občin). Hkrati s prenosom upravljanja je DARS prevzel tudi obveznost pobiranja cestnine kot glavnega vira za upravljanje in vzdraevanje že zgrajenih avtocest in pomembnega vira za gradnjo novih avtocest.
Večino inženirskih opravil in nadzora gradnje opravlja Družba za državne ceste, superkontrolo kakovosti vgradnih materialov pa Zavod za gradbeništvo Slovenije.
Februarja 2004 je sprejeta Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ReNPIA).
Od leta 1994 do danes je bilo zgrajenih v okviru NPIA skupno 528 km avtocest in hitrih cest.
Več o financiranju gradnje preberite na tem spletnem naslovu.
