Tiskane izdaje
Ljudmila Novak namreč meni, da bi bilo v tem prelomnem času to izredno pomembno, saj na evropski ravni poteka javna razprava, kakšno EU si želimo, in nastopi v parlamentu pomenijo del te razprave. »Lahko bi predstavili, kakšno vizijo in želje ima Slovenija,« je premiera opomnila Novakova.
Šarec se je precej ostro odzval. »Pravite, da me je okarala javnost – ni me okarala javnost, okarali so me obstoječi evropski poslanci iz Slovenije in kandidati, kamor sodite tudi vi.« Vprašal je, kako naj resno jemlje slovenske evropske poslance »ob dejstvu, da imamo eno poslanko, ki je pred petimi leti na soočenju na FDV izjavila, da je zdravo imeti samo dva mandata, danes kandidira za tretjega; imamo poslanca, ki je pred petimi leti verjel, danes ne verjame več in se je na hitro včlanil v drugo stranko samo zato, da bo izvoljen. Imamo nekaj evropskih poslancev, ki niso zamudili priložnosti biti tiho, ampak so Slovenijo tožili pred svetovno in evropsko javnostjo, kadar je bila le priložnost za to. Imamo evropskega poslanca, ki se tudi v želji po tretjem mandatu s pismi obrača na javnost in pere perilo lastne stranke.«
Če je zdaj zamujena priložnost, »se samo vprašam, kaj ste potem delali pet let tam, če se Slovenije doslej ni slišalo in ste čakali samo mene«.
Po njegovem mnenju ima EU mnogo težav in dvomi, da jih bomo rešili z govori pred parlamentom dva meseca pred volitvami. »Ko sta nastopila moja slovaški in malteški kolega, je bil evropski parlament prazen. Nikakor ne bom hodil v prazen parlament razlagat, da se boste potem kolegi z desne norčevali, da me nihče ne posluša.«
»Lepo, da ste se vsi združili proti meni. Upam, da boste tisti, ki boste izvoljeni v naslednjem mandatu v evropski parlament, znali biti tako združeni, tudi ko bo šlo za Slovenijo.«
Ljudmila Novak je Šarčeve besede označila za sramotne, tudi zato, ker evropske poslance vsevprek daje v nič.
Šarec pa ji je odgovoril, da bi »kamen zajokal ob tem, kar ste pravkar povedali, kako je to nacionalna sramota, kako sem zamudil ne vem kakšno priložnost. Vi ste zamudili priložnost biti v vladi, pa kaj potem.« Če je zamujena priložnost, bo pokazal čas. »Jaz sem miren, vem, da je to predvolilna kampanja, in tako tudi sprejem.« Se bo pa v bodoče izogibal pikrim odgovorom, je napovedal, ker to ni njegov način.
Za sedanje in bodoče upokojence
A je v precej podobnem tonu, kot se je odzval na vprašanje Ljudmile Novak, odgovoril tudi Mihi Kordišu iz Levice, ki je opozoril, da so pokojnine prenizke, stroški domske oskrbe pa previsoki. Na udaru revščine so zlasti starejše ženske. V sporazumu o sodelovanju med Levico in koalicijo je določilo, da bo najnižja pokojnina za polno dobo 613 evrov. Kordiša je zanimalo, kdaj se bo to zgodilo in kdaj se bo povečala prispevna stopnja za delodajalce.
»Glede na vaš siceršnji način vedenja, po katerem nekoliko odstopate od kalupa svoje stranke, pa tudi parlamentarne demokracije nasploh, bom še jaz malce pobalinski, pa vas bom vprašal, kdaj boste vi drugače komunicirali po družbenih omrežjih. Ali mi to lahko zagotovite, kdaj boste pisali drugačna pisanja, kot denimo tisto o zabeljenem računu, pa še kaj. Tisto je bilo nekoliko neprimerno.« Kot Kordiš rad pisno komunicira, mu je Šarec dejal, da mu bo tokrat tudi on pisno odgovoril. »Zato mi dovolite, da tokrat ne odgovorim na to vprašanje, ampak vam ga bom poslal pisno, če se strinjate, ker tudi vi pisno kaj napišete, sicer bolj javno, pa naj mi bo to dovoljeno, pa brez zamere.« Na koncu pa mu je priporočil, naj sporazum, na katerega se sklicuje, prebere.
Danijela Krivca iz SDS so zanimale napovedane spremembe pokojninske zakonodaje, predvsem zakaj se bo odmerni odstotek zvišal na 63 odstotkov samo za 40 let dela, ne bo se pa povišal vsem upravičencem ne glede na dobo. »Sistema se je treba lotiti celostno. Dvig odmernega odstotka in dvojni status gresta v smer podaljšanja delovne aktivnosti, saj prepozno vstopamo na trg dela in prezgodaj izstopamo,« je odgovoril Šarec in poudaril, da to ni obsežna reforma, temveč popravki zakona. »A v tem času nam ti ustrezajo, glede na demografsko sliko se bo pripravljalo večje spremembe, tudi z mislijo na možnost, da se gospodarska slika spremeni.«
Franca Juršo iz Desusa je zanimalo Šarčevo stališče glede demografskega rezervnega sklada, ki je zapisan v koalicijski pogodbi. O demografskem skladu se govori že 15 let, je pojasnil Šarec, ta zagotavlja trajnostno in dolgoročno stabilno izplačevanje pokojnin, ne vpliva pa na višino pokojnin. Minister za finance je oblikoval interno skupino na ministrstvu, katere naloga je priprava potrebnih strokovnih podlag za pripravo zakona o demografskem rezervnem skladu. Osnovno vodilo pri tem je oblikovanje mednarodno primerljivega sklada, ki bo temeljil na načelih neodvisnosti, samostojnosti, varnosti, razpršenosti, donosnosti in likvidnosti upravljanja portfeljskih naložb.
Zelo konkreten pa je bil v svojem vprašanju Dušan Šiško (SNS), ki ga je zanimalo, zakaj še ni nove uredbe o varovanju vodnih virov, ki bi inšpekcijskim službam dovoljevale več pooblastil, posebej v povezavi s Krškim poljem, in kdaj bo uredba sprejeta. Za zajetja Brege in Drnovo bo ministrstvo naročilo nove strokovne podlage, je odgovoril Šarec. Trenutno ima ministrstvo naročeno večje število strokovnih podlag pri izdelovalcu, kar pomeni, da se je posledično podaljšal čas njihove izdelave. »Pričakujem, da bo ministrstvo to uredilo čim prej, zadeve tečejo in verjamem, da bomo na ta način tudi prišli do rešitve problema.«
