Tiskane izdaje
Piran − Organizacija Greenpeace je danes na obzidje Župnijske cerkve Sv. Jurija v Piranu projicirala sporočila v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, madžarskem in angleškem jeziku, s katerimi je opozorila na trenutno naftno mrzlico, ki se dogaja ob Jadranu.
Z napisi S.O.S. za Jadran, Sonce ne pošilja računov, Budućnost je obnovljiva, Keep oil in the soil, Olaj helyett megújulókat!, No trivelle, si rinnovabili! je države Jadranske regije pozvala, naj razvijejo program zaščite skupnega morja in namesto novih naftnih avantur investirajo v izkoriščanje obilice sončne energije, ki jo premore širše Sredozemlje. V svojih sporočilih se je organizacija zahvalila tudi vsem, ki so v zadnjih mesecih podprli skupino S.O.S. za Jadran. Projekcija pa je bila tudi začetek aktivnosti, s katerimi bo organizacija v teh dneh na slovenski obali prikazovala potencial sončne energije.
V Greenpeaceu menijo, da so fosilni viri energije stvar preteklosti in vztrajno zatiskanje oči pred tem, kot to počnejo nekateri politični veljaki, tega dejstva ne more spremeniti. To po njihovem potrjuje tudi vedno več gospodarskih akterjev, ki svoje poslovne priložnosti raje iščejo na področju obnovljivih virov energije in se s pospešenim tempom umikajo iz načrtovanih naftnih avantur. Sredozemlje, vključujoč Jadransko morje, je bogato s soncem in naša prihodnost se skriva v tem viru.
Pravijo, da smo priča pravi naftni mrzlici v Jadranu. Novi projekti črpanja nafte (in plina) potekajo na Hrvaškem, v Črni gori, Italiji in Albaniji. A v zadnjih mesecih se je po celotni Jadranski regiji oblikovalo tudi močno civilno gibanje, ki nasprotuje tem spornim fosilnim načrtom. Na Hrvaškem se je več okoljevarstvenih organizacij povezalo v skupino S.O.S. za Jadran, ki vztrajno preprečuje črpanje nafte v hrvaškem delu Jadrana in ki ima veliko podpore tudi pri slovenski javnosti.
Kakor so zapisali, so skupni pritisk S.O.S. za Jadran in Greenpeacea ter spremenjene razmere na globalnih naftnih trgih že prispevali k temu, da sta OMV in Marathon Oil, podjetji, ki imata sedem od desetih licenc za črpanje nafte in plina v hrvaškem delu Jadranskega morja, opustila projekt le nekaj dni pred pričakovanim podpisom koncesijskih pogodb.
