Gregor Golobič zasenčil evropske volitve

Ljubljana - Koliko časa se bo Gregor Golobič še lahko obdržal na politični gladini, bo kmalu znano, pokopala naj bi zatajitev lastniškega deleža desetine Ultre na Nizozemske, s katero je hotel preprečiti napade SDS na zagorsko podjetje pred volitvami 2008. Kandidatura Bleda za olimpijske igre 2018, izmišljena v Bohinju, je pravi čas klavrno propadla. Le kako bi Slovenci pogledali na velikanski grad ali nebotičnik za 20.000 novinarjev na lepem koščku Gorenjske, ki bi ga prireditelji morali zgraditi za ZOI?

Ponedeljek, 1. junija

Janša o Pahorjevih papagajih.

Predsednik SDS Janez Janša je v odprtem pismu premieru Borutu Pahorju predlagal uskladitev zavezujočega pisnega sporazuma o partnerstvu za razvoj 2+10 (iz prejšnjega mandata, v partnerstvo ni vstopila LDS). Predloga sporazuma in pravil o vplivu in odgovornosti sta bila premieru posredovana že pred meseci, zato Pahorja prosi, naj posreduje svoje pripombe na predloga. Janša je naslovnika tudi spomnil, da je 21. novembra 2008 poudaril potrebo po partnerstvu za razvoj tudi v novem mandatu in mu očital, da je koalicija »arogantno zavrnila« vseh 68 protikriznih predlogov SDS, poslanci SD, LSD, Zaresa in DeSUS pa so »kot papagaji ponavljali stališče vlade, da so predlogi prevelika obremenitev za proračun«. Pahor je odgovoril, da »tako, kot sem o potrebi po sodelovanju političnih strank pri temeljnih strukturnih reformah menil leta 2006, sodim tudi danes«. Janši predlaga sestanek v kratkem. Pahor poudarja, da si bo osebno prizadeval, »da najdemo poti do takega sodelovanja«, vendar bi morebitno partnerstvo rad pred tem pretehtal tudi s Katarino Kresal, Gregorjem Golobičem, Karlom Erjavcem. Janša je prepričan, da je Pahor s tem odgovorom zavrnil podpis vsakršnega sporazuma. Najbolj zadovoljni z Janšo so v SNS. Partnerstvo je propadlo, potem ko je SDS prisila koalicijo, da je potrdila sporen zaključni račun državnega proračuna 2007.

Slovenija in mirovne operacije

Predsednik Danilo Türk je ob dnevu pripadnikov mirovnih misij ZN priredil sprejem za pripadnike Slovenske vojske in policije ter vse druge udeležence misij v letih 2008 in 2009. Ob tem je poudaril dolgo zgodovino mirovnih misij, obenem pa pozval k razmisleku o prihodnosti slovenskega sodelovanja v teh misijah. Te sedaj med drugim vključujejo tudi humanitarno pomoč, pomoč pri zagotavljanju pogojev za izvedbo volitev in pri gradnji demokratičnih ustanov pravne države. V tem okviru je vse pomembnejša tudi vloga civilne policije. Türk je spomnil, da ZN izvajajo 18 mirovnih operacij, ki potekajo hkrati, in v katerih sodeluje več kot 113.000 pripadnikov.

Nezadovoljni kulturniki

Na nacionalnem sveta za kulturo so kritično ocenili poročilo o izvajanju nacionalnega programa za kulturo 2008-2011 v letu 2008. Lilijana Stepančič in Miran Zupanič sta poročilo označila za nekoherentno (po slovensko: medsebojno nepovezano). Stepančičeva je imela številne pripombe in se ni strinjala Dragom Jančarjem, ki je dejal, naj bodo člani sveta do dokumenta prizanesljivi. Po njenih besedah poročilo ni enotno, poročevalci za posamezna področja so izkazali »različne stopnje prizadevnosti«, sama se je pri kritiki omejila le na področje kulturne dediščine in arhivske dejavnosti in likovne umetnosti. Kar zadeva muzejsko dejavnost, se iz poročila zdi, da se na tem področju denimo nič ne premika, kar ni res, je dejala Stepančičeva.

Torek 2. junija

Parlament.

Odbor za promet je ob obstrukciji članov iz PS SDS podprl letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009, ki je vreden 672,5 milijona evrov. Spremembe plana so bile potrebne zaradi prvega rebalansa državnega proračuna in izpada sredstev iz naslova prodaje vinjet. Ker vlada v tem času pripravlja že drugi rebalans proračuna, je plan tako pripravljen skladno s smernicami drugega rebalansa, je pojasnil minister Patrick Vlačič. Skupno bo v letu 2009 odprtih 44,7 kilometra štiripasovnih avtocest, 10,3 kilometra hitre ceste ter 1,9 kilometra navezovalne ceste. Gradnja se bo nadaljevala na 6,1 kilometra štiripasovnih avtocest, na 5,2 kilometra hitre ceste, 10,4 kilometra dvopasovne ceste, 3,1 kilometra navezovale ceste ter na bencinskem servisu Cikava. Državni svet ni izglasoval odložilnega veta na novelo zakona o jamstveni shemi RS, ki jo je DZ sprejel prejšnji teden. Finančni minister Franc Križanič je državne svetnike pozval, naj odložilnega veta ne izglasujejo. »Čas je, da se jamstveno shemo začne izvajati,« je dejal. Če se želijo svetniki lotiti problema menedžerskih odkupov, ki so po njegovih besedah dobili v prejšnjem mandatu neverjetne razsežnosti, pa naj se tega lotijo drugače, in sicer je predlagal postopek ugotavljanja teh prevzemov, zatem pa njihove razveljavitve.

Treh referendumov ne bo.

PS SDS ne bo vložila referendumskih zahtev za novele zakonov o policiji, o javnih cestah in o jamstveni shemi, čeprav je zbrala dovolj podpisov s pomočjo drugih strank in narodnosti. SDS v nobenem primeru ne želi biti niti vzrok niti povod za kakršenkoli zaplet pri sproščanju kreditnega krča pri financiranju slovenskega gospodarstva. Drugi razlog je ocena SDS, da to niso zakoni, ki bi se ukvarjali s ključnim problemom, ki ga v tem trenutku Slovenija ima. To je gospodarska kriza oziroma njene negativne posledic, še posebej naraščajoča brezposelnost. Ker bi referendumska kampanja na nek način podaljšala sedanje predvolilno ozračje v naslednje mesece, bi se razprava nujno obrnila na teme, ki bi zadevale referendumske zahteve, je dejal predsednik SDS Janez Janša

Sreda, 3. junija

Gregor Golobič v zagati.

Predsednik Zaresa Gregor Golobič je priznal, da je v preteklosti zamolčal novinarjem lastniški delež v nizozemskem podjetju Ultra Sum in s tem v zagorski Ultri. Pri tem ni šlo za poskus prikrivanja, pač pa je le želel, da Ultra ne bi postala tarča predvolilnih političnih obračunavanj, je izjavil (vseeno so Ultro in Golobiča napadali pred volitvami 2004). »Mnenje o tem, ali ta moja napaka iz časa volilne kampanje jemlje to temeljno verodostojnost meni in morebiti tudi stranki, da bi lahko uspešno opravljala za mnoge motečo funkcijo v slovenskem političnem prostoru, si bom še ustvaril skupaj s kolegi na ministrstvu, v stranki, na vladi in skupaj s celotno javnostjo, ki bo o vsem še naprej dajala svoja mnenja,« je poudaril Golobič. Protikorupcijska komisija je ugotovila, da je Golobič 10,8-odstotni delež v nizozemskem podjetju Ultra Sum (okrog 2500 evrov) komisiji prijavil 20. decembra 2008, v Ultri pa ima dobrih 7 odstotkov, tako da podjetje Ultra lahko posluje z ministrstvom za visoko šolstvo. V SDS trdijo, da je Golobič postal 'notorični lažnivec' in, da so predstavniki Ultre celo večkrat potovali z Janševo vlado v tujino. V Ultri ta podatek razglašajo za laž, saj se je vladnega obiska predstavnik Ultre (na stroške podjetja) udeležil samo enkrat - na izrecno željo Ultrinega poslovnega partnerja iz Saudske Arabije, "v kateri je naša tehnologija prisotna že od leta 2005", so zapisali. V Zaresu, kjer podpirajo svojega predsednika, opozarjajo, da dokazano največji lažnivec v Sloveniji Branko Grims (pri zakonu o RTVS) ni niti pomislil na odstop. Golobičeva odločitev z morebitnim odstopom bo morda znana do seje vlade 11. junija. Od tujih agencij je o aferi Golobič poročala le hrvaška Hina.

Sodniki zoper gospodarski kriminal.

Z zahtevnejšimi zadevami kaznivih dejanj zoper gospodarstvo se bo ukvarjala posebna skupina sodnikov, je napovedal minister za pravosodje Aleš Zalar. Odločali bodo o najbolj zapletenih in strokovno zahtevnih oblikah kaznivih dejanj, za katera je zagrožena najmanj petletna zaporna kazen. Ustanovitev posebnega specializiranega oddelka vrhovnega sodišča za reševanje zahtevnejših zadev gospodarskega kriminala predvideva osnutek novele zakona o sodiščih. Osnutek bo šel zdaj v splošno razpravo, vlada pa naj bi predlog novele zakona poslala v DZ še pred poletnimi počitnicami, je povedal Zalar. Posebna skupina sodnikov se bo ukvarjala z »vsemi tistimi atraktivnimi kaznivimi dejanji s področja gospodarstva, o katerih beremo v medijih,« je dodal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec. To so kazniva dejanja lažnega stečaja, zlorabe položaja ali zaupanja, nedovoljenega dajanja oz. sprejemanja daril, pranja denarja ter hujše oblike davčnih utaj in zatajitev, je naštel.

Milijardna blejska avantura neslavno končana.

 Člani izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije niso dali soglasja za kandidaturo za zimske olimpijske igre leta 2018 na Bledu. Za investicije bi bilo treba nameniti 2,7 milijarde evrov, proračun prirediteljev bi bil več kot 800 milijonov evrov. Glede na raziskavo, v kateri je
sodelovalo 40 strokovnjakov, predlog ni dobil niti glasu podpore v OKS. Olimpijec Iztok Čop je izjavil, da bi kandidatura slovenskemu športu prinesla »veliko več negativnih kot pozitivnih stvari«. S tem je konec megalomanskih sanj bohinjskega župana Franca Kramarja, ki se sploh ni zavedal, da bi bila kritika športnikov z vsega sveta že vnaprej usmerjena na 200 kilometrov med Bledom in Mariborom (take razdalje med prizorišči v zgodovini ZOI še ni bilo) in da bi moral v čudoviti Bled med drugim onesnažiti s stavbo za 20.000 novinarjev in pridobiti še 22.000 sob (zdaj 6000).

Četrtek, 4. junija

Türk miroljubno z Mesićem.

Državi morata zmanjšati napetosti v odnosih, sta na Cetinju, kjer je bil vrh predsednikov držav JV Evrope, poudarila predsednika Slovenije in
Hrvaške Danilo Türk in Stjepan Mesić. V skrbi, da bi rešili odprta vprašanja, ki niso nerešljiva, je treba paziti, da retorika ne prispeva h komplikacijam, da se zniža temperatura in da bi v takem bolj mirnem okolju dobro napredovali, priporočata predsednika, ki sta se na njunem tretjem srečanju pogovarjala pol ure.

Borci proti korupciji skregani med seboj.

Komisija za preprečevanje korupcije (Drago Kos) meni, da so spremembe poslovnika komisije DZ po zakonu o preprečevanju korupcije, ki jo vodi Branko Marinič (SDS), v nasprotju z ustavo, zato bo zoper njih na ustavno sodišče podala pobudo za oceno ustavnosti. Spremembe so po mnenju Kosa v nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije. Po njegovem lahko namreč Mariničeva komisija s poslovnikom ureja zgolj svoje delovanje, ne more pa vplivati na delovanje komisije za preprečevanje korupcije. Hkrati zakon o preprečevanju korupcije natančno
določa, katere so vsebinske naloge Mariničeve komisije in katere so proceduralne možnosti, ki jih ima, med njimi pa ni navedeno, da komisija nadzira delo komisije za preprečevanje korupcije, ko gre za obravnavo prijav korupcije.

Zadnja napoved 3 - 3 - 1.

Socialni demokrati in Slovenska demokratska strank naj bi na nedeljskih volitvah v Evropski parlament dobili vsaka po tri sedeže, Zares pa
enega, so tri dni pred volitvami napovedali politologi iz London School of Economics in Trinity College Dublin v analizi Predict 09.eu. LDS in NSi, ki sta pred petimi let dobili vsaka po dva sedeža, naj ne bi tokrat prestopili evropskega praga. V EP naj bi bila še naprej najmočnejša Evropska ljudska stranka pred evropskimi socialisti.

V Sloveniji ujetnik iz Guantanama?

Slovenija bo odločala o vsaki prošnji za sprejem zapornika iz Guantanama na Kubi posebej - če jo bodo nanjo na podlagi zapornikove pobude naslovile ZDA, je izjavila ministrica Katarina Kresal. Odločitev bo odvisna od prosilca ter okoliščin in elementov prošnje. "Slovenija še ni dobila prošnje za kateregakoli zapornika iz Guantanama, tako da o tem še ni odločala. Če bi se v prihodnje zgodilo, da bi bila na Slovenijo naslovljena prošnja posameznega zapornika, bi glede na obstoječo zakonodajo, ki je dokaj kompleksna in zapletena, o vsaki posamezni prošnji morali odločati posebej.

Petek, 5. junija

Parlament.

Državni zbor bo na junijski seji, ki se bo  začela 15. junija, predvidoma ustavil postopek sprejemanja ustavnega zakona o izbrisanih, predlog
SDS. Poslanke in poslanci bodo po nujnem postopku, kot je določil kolegij predsednika DZ, sprejemali novelo zakona o javnih financah in zakon o poroštvu države za obveznosti Darsa. Z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju se za funkcionarje predlaga zamik pri zadnji tretjini odprave plačnih nesorazmerij s 1. julija letos na 1. december 2010.

Türk in Fischer sta se poklonila žrtvam

Predsednika Slovenije in Avstrije Danilo Türk in Heinz Fischer sta se najprej sešla v spominskem parku na slovenski strani Ljubelja, kjer je med letoma 1943 in 1945 delovala južna ljubeljska podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen. Srečanje je bilo na zgodovinski dan na zgodovinskem kraju, saj so prav 5. junija leta 1943 prispeli prvi jetniki iz Mauthausna na Ljubelj, da bi v skrajno garaških okoliščinah kopali predor pod Ljubeljem. Po ogledu spominskega parka sta predsednika na avstrijskem Koroškem počastila tudi spomin na jetnike na severni strani Ljubelja.

Pijače gredo v promet.

Skupina Pivovarna Laško (Union, Radenska, Vital Mestinje, Jadranska pivovarna)je v prvih petih mesecih ustvarila 134 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je na ravni lanskega leta, dobiček iz  poslovanja se je povečal za 78 odstotkov na 14,5 milijona evrov. Laško je prodalo 1,9 milijona hektolitrov pijač (od tega 40 odstotkov piva), v skupini ocenjujejo, da so doseženi poslovni rezultati prvega petmesečja izredno ugodni.

Sobota, 6. junija

Brezposelnih več kot 84.000 oseb.

Konec maja je bilo na zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 84.519 brezposelnih oseb, kar je za dva odstotka več kot aprila (27 odstotkov več kot decembra 2008 in 38 odstotkov več ko maja 2008). V maju se je zaposlilo 4273 brezposelnih oseb, kar je 16,1 odstotka več kot aprila in 33,7 odstotka več  kot maja lani. Zavod tako velikega obsega zaposlitev brezposelnih oseb ne beleži od septembra lani. V maju so delodajalci prijavili 13.861 prostih delovnih mest, kar je plus 15,9 odstotka, glede na maj lani pa za 35,7 odstotka manj.

Več kot milijon avtomobilov.

Konec leta 2008 je bilo v Sloveniji registriranih 1,34 milijona cestnih vozil (+ 4 odstotke). Registriranih je bilo 1,045 milijona osebnih avtomobilov, kar je 514 na 1000 prebivalcev. Avtomobilov v rabi fizičnih oseb je bilo 487 na 1000 prebivalcev, so ugotovili državni statistiki. Med vsemi cestnimi motornimi vozili se je najbolj povečalo število motornih koles - za skoraj 22 odstotkov. Število tovornih motornih vozil se je povečalo za dobrih 8 odstotkov, število traktorjev za 5 odstotkov, število osebnih vozil pa za 3 odstotke.
           
Izjave tedna

Borut Pahor: Gregorju Golobiču sem dal do konca prihodnjega tedna čas, da razmisli o napaki v zvezi z zanikanjem lastništva v podjetju Ultra.Tega časa za premislek na razpolago ni zelo veliko. Do takrat mora biti sprejeta tudi neka odločitev ... Vlada mora zlasti v teh zahtevnih časih kar najbolje opravljati svoje delo.

Danilo Türk: Razprava o morebitnem Golobičevem odstopu z ministrske funkcije se bo v političnih krogih, zlasti znotraj vlade in koalicije, še nadaljevala; to razpravo raje prepustim tistim, ki jih zadeva, se pravi koalicijske partnerje, politične stranke in druge.</jae:t>

Bogdan Biščak: Gregor Golobič je imel na razpolago dve slabi možnosti. Prvo, da lastništvo v Ultri javno objavi in tvega, da se podjetje ponovno vplete v vrtinec političnih obračunavanj, in drugo,da lastništvo zamolči in tvega to, kar se je zgodilo. In to možnost je izbral.

Zmago Jelinčič: Odločitev premiera Boruta Pahorja, ki je Golobiču dal čas za premislek o odstopu, je fair poteza. Videli pa bomo, kakšen bo njen rezultat, od tega je namreč odvisno nadaljnje življenje sedanje koalicije.

Roman Jakič: Predsednico NSi Ljudmilo Novak bi rad spomnil na star pregovor o pometanju pred lastnim pragom. Če meni, da mora odstopiti Gregor Golobič, potem naj k temu pozove tudi nosilca kandidatne liste NSi za volitve v evropski parlament Peterleta, ki je predsedniškimi volitvami del svojih prihodkov prikrival vse do zadnjega TV soočenja.

Zoran Janković: Zavračam namige, da bi utegnil prevzeti stranko Zares, če bi Gregor Golobič odstopil, saj nisem strankarsko opredeljen; takšne možnosti ni ... Opozarjam pa, da imamo v Sloveniji stranko, ki konstantno laže, eno govori, drugo pa dela.

Sonja Lokar: Z večine reklamnih plakatov za evropske volitve gledajo le moški obrazi. Kot bi edino moški znali reševati skupna družbena vprašanja. Kako so jih pa do sedaj reševali, da živimo v takem svinjaku? Verjetno ne najbolje.

Katarina Kresal: Kriza ne sme ukiniti parlamentarne demokracije, niti delitve vlog na opozicijo in na pozicijo, prav je, da nad glavo vlade visi oster meč kritike, zaradi česar bodo odločitve in ukrepi vlade boljši.

Radovan Žerjav: Medsebojno obtoževanje nosilcev prejšnje in sedanje vlade, na primer o tem, kdo je odgovornejši za tako imenovano tajkunizacijo Slovenije, brezpredmetno. Odgovorni so oboji in pri tem bi pričakoval tudi malo več samokritičnosti, tako pri nosilcih prejšnje kot sedanje vlade.

Patrick Vlačič: Če bi bila uresničena napoved referenduma o noveli zakona o javnih cestah in bi bil ta uspešen, bi morala predlagateljica referenduma, torej stranka SDS, prevzeti politično odgovornost za morebitno obsodbo Slovenije pred evropskim sodiščem.

Janko Goršek: Nobenih političnih pritiskov ni, ne name, ne na tiste, ki vodijo kriminalistično preiskavo v zadevi Patria. Kriminalisti so popolnoma samostojni in suvereni, njihovo edino merilo je, da delajo na podlagi stroke in zakonitosti.