Gregor Strmčnik: Ankaran ni nastal zgolj zaradi Popovičevih napak

Ankaran – Občina Ankaran je tri leta po odločitvi ustavnega sodišča dokončno oblikovana – ima župana, občinski svet in prostore. Njeni nasprotniki opozarjajo, da to prinaša nemir in številne probleme v razvoju ankaranske občine, koprske občine, Luke Koper in države. Prvi župan Gregor Strmčnik, ki ima tudi največ zaslug za novo občino, nasprotno trdi, da je prav to pogoj za razvoj vseh naštetih.

Še v začetku julija ste izjavljali, da nimate ambicij postati župan.

Nikoli nisem imel političnih ambicij. Verjetno bi kandidiral kdo drug, če ne bi zvedeli, da želi koprski župan nastopiti na naših volitvah in podreti zastavljen projekt. Preprečiti smo morali, da bi Popovič nadzoroval novo občino.

Vaša prva naloga na županskem položaju?

Županu ne bo težko poenotiti lokalne skupnosti, saj so stranke (liste) v 75 odstotkih programov enotne. Moja želja in cilj je, da Ankaran ne bo Strmčnikov. Vsak župan mora prisluhniti tudi tistim, ki so razmišljali drugače.

Najtrši oreh bo delitvena bilanca.

Vodstvu MO Koper smo že pred tremi leti predlagali, da se začnemo pripravljati na delitev, a nas je zavrnilo zaradi nesodelovanja Borisa Popoviča. Na pogajanja smo pripravljeni. Če sporazuma ne bo, bo delitev premoženja izpeljalo sodišče. Na strani Ankarana ni nobenih problemov, če bomo ta čas prejemali dvanajstine, saj smo bili štiri leta vajeni delati brez vsega. Poslovanje po dvanajstinah pa lahko povzroči težave v koprski občini.

Bo Ankaran finančno samozadostna občina?

Imela bo okoli 2,7 milijona evrov izvirnih proračunskih prihodkov, po obračunu vseh stroškov pa približno milijon evrov presežka na leto. Pri tem ne upoštevamo NUSZ in dela luške koncesnine Luke Koper. Tega bo še za več kot 3,5 milijona evrov.

Kako naj bi delili koncesnino Luke s Koprom?

Prezgodaj je še natančno govoriti. Polovica pristanišča je na ankaranski strani in zelo vpliva na naše območje. Predstavljam si, da bi koncesijo delili podobno, kot velja pri krški nuklearki – odvisno od oddaljenosti prebivalcev od vpliva pristanišča.

Boste onemogočali razvoj Luke?

Večkrat smo povedali, da ji bomo pomagali. Toda njen prostorski razvoj je neprimeren. Tretji pomol temelji na konceptualno zastarelih in zgrešenih načrtih. Pristanišče potrebuje dodatna privezna mesta in prostor za odlaganje tovora. Pripravili smo alternativne rešitve (širši kanal, ki se bo globlje zajedal v notranjost zaledja pristanišča), ki so boljše od rešitev DPN, omogočajo daljšo operativno obalo, več zalednih površin za odlaganje tovora. Problematika pristanišča je rešljiva s tristranskim dogovorom: Luke, države in lokalnih skupnosti.

Država je že pred nekaj leti sprejela prostorski načrt.

Ta DPN je v ustavni presoji, ki jo je sprožilo 826 pobudnikov, predvsem Ankarančanov. To zato, ker je v postopku priprave DPN krajevna skupnost dala 54 predlogov in pobud, a pripravljavci niso upoštevali niti ene. Svojo pobudo bi lahko tudi umaknili, če bi se DPN spremenil in dopolnil, če bodo upoštevana tudi stališča občine Ankaran.

Pa mislite, da se bodo v Luki strinjali, da boste vi načrtovalec njihovega razvoja?

Nimamo nobenih ambicij, da bi solili pamet prostorskim načrtovalcem. Razvoj bomo dovolili z upoštevanjem stališč lokalne skupnosti.

Od države boste zahtevali tudi poravnavo škode, ki je nastala s poglabljanjem morskega dna na območju pristanišča.

Severni del obale Koprskega zaliva je degradiran zaradi nestrokovnega poglabljanja tretjega luškega bazena konec 80. let, ko mulja niso odlagali v kasete, kot to počnejo zadnja leta. Mulj se je razlil v morje in po vsej obali do Valdoltre. Severna obala tega zaliva je zapackana s tisoči kubičnih metrov blata. Zato od države zahtevamo odškodnino. Ne v denarju, temveč s premoženjem v naravi, ki ga ima država v Ankaranu. Mulja ne bomo izkopavali, obalo bomo morali dodatno nasuti in utrditi, da se ne bo kalilo morje.

Kako bi pobotali škodo?

Že pred skoraj enim letom smo Alenki Bratušek, pred nekaj dnevi pa tudi Miru Cerarju predlagali, naj država prenese hotelsko podjetje Adria Ankaran na našo občino. S tem bi dokončno preprečili številne poskuse divjega lastninjenja te družbe, ki je zdaj v 95-odstotni lasti državne DSU. Po naših ocenah je družba vredna približno 20 milijonov evrov.

Bi v Adrii res radi postavili nekakšno vojaško bazo? Tudi za Natove vojake?

To je še ena od neresnic, ki jih širijo nasprotniki. Ne bomo dovolili, da ministrstvo za obrambo zida novo počitniško naselje za potrebe vojske na Debelem rtiču, ampak bi bilo bolje, če bi vlada hotel Adria, kjer je več apartmajskih kapacitet, kot jih potrebuje ministrstvo za obrambo, in so zaprte po osem mesecev na leto, dala za te namene. Neresno je, da imamo na eni strani slabo izkoriščene hotelske zmogljivosti, država pa gradi še eno slabo izkoriščeno počitniško naselje. Imeli smo uradne pogovore na ministrstvu za obrambo in tam so bili nad tem navdušeni. Gre samo za racionalno uporabo prazne infrastrukture. To ne bo vojaška baza.

Koliko je stal projekt ustanovitve občine?

V denarju nič, pač pa 13.400 ur prostovoljnega dela. Če bi to delo računali po 15 evrov, bi zneslo 200.000 evrov. Toda to delo smo aktivisti poklonili lokalni skupnosti in smo nanj ponosni.

Če bi Popovič ponudil odstop s funkcije župana MO Koper v zameno za ohranitev enotne občine Koper, bi to ponudbo sprejeli?

Po odločbi ustavnega sodišča iz leta 1998 je enotna občina Koper prevelika. Združitev Kopra in Ankarana v eno občino po ustavi ni več možna. Če pa bi župan MO Koper odstopil, ne glede na ceno, bi bilo po mojem to dobro tudi za občane. Občina Ankaran ni nastala zgolj zaradi napak Borisa Popoviča, ampak zaradi 30-letnih tegob tega prostora in ljudi, ki smo jih bili deležni v preteklosti, ker naše volje ni upoštevala lokalna ali pa državna oblast.